Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
V našem spletnem videoarhivu si lahko ogledate posnetek predavanja Gorana Tomčića o participativnem delu v umetnostni zgodovini in danes, ki ga je pripravil kot del spremljevalnega programa razstave Pompom mreže Škofja Loka.
V Loškem muzeju smo izdali prvo pregledno monografijo vsestranskega škofjeloškega industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika, ki predstavlja do zdaj najobsežnejši in najcelovitejši pregled njegovega delovanja.
Podružnična cerkev sv. Tomaža v vasici Brode izhaja iz 15. stoletja, njeno zunanjščino pa je leta 1530 z motivi Poslednje sodbe, sv. Krištofa in Kristusa z apostoli poslikal freskant Jernej iz Loke. Gre za edini primer pri nas znane celotne poslikave zunanjščine.
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta marca odprta po zimskem odpiralnem času. Zaradi priprave nove razstave bo galerija od 13. do 22. marca 2023 zaprta.
Letos mineva 100 let od smrti pisatelja Ivana Tavčarja, zato je Vlada Republike Slovenije na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. V Loškem muzeju ob tej priložnosti pripravljamo pester program, ki bo potekal vse leto in se bo odvijal tako v muzeju kot Dvorcu Visoko.
V letu 2023 bomo v muzeju vzpostavili novo stalno zbirko starih knjig iz knjižnice dr. Ivana in Franje Tavčar, v Galeriji na gradu bomo predstavili življenjski opus industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika in Dolgo 19. stoletje, v Galeriji Ivana Groharja nadaljujemo serijo Sodobne tendence, v Okroglem stolpu pa bo med drugim gostoval bienale tekstilne umetnosti BIEN.
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta februarja odprta po zimskem odpiralnem času, muzej od torka do nedelje od 10.00 do 17.00, galerija pa od torka do nedelje od 10.00 do 14.00, v sredo do 17.00.
V Galeriji Ivana Groharja smo odprli razstavo Pompom mreže Škofja Loka v Berlinu živečega hrvaškega umetnika Gorana Tomčića. Gre za prvo celovito razstavno predstavitev dolgoročnega participativnega projekta, v okviru katerega umetnik od leta 2015 v sodelovanju s publiko vzpostavlja trenutne situacije in prostorske instalacije po vsem svetu.
Živinoreja je bila na Loškem, zlasti v Poljanski in Selški dolini, že od nekdaj pomembna gospodarska panoga. V drugi polovici 19. stoletja se je začela usmerjati v govedorejo ter predelavo mesa in mleka, za kar so bili odločilni trije dejavniki: zemljiška odveza, ki je kmeta gospodarsko osamosvojila, uvajanje novih pasemskih živali in zadružništvo.
V galeriji Media Nox so študentje umetnostne zgodovine mariborske filozofske fakultete na letošnji semestrski razstavi predstavili nekatera izjemna, a redko videna dela našega rojaka, slikarja Franceta Miheliča. Risbe in grafike, ki so jih izbrali za razstavo, zajemajo dve pomembni temi, ki sta Miheliča spremljali skozi celotno življenjsko ustvarjanje – krajino in figuro.