Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Čeprav je razširjena skoraj po vsem svetu, se lisica v likovni umetnosti razmeroma redko pojavlja. Še največkrat jo najdemo v ilustracijah basni, bestiarijh in v obrobju molitvenikov, na Slovenskem še na poslikanih panjskih končnicah.
Ste vedeli, da je cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu ena najstarejših romarskih cerkva na Slovenskem in ena od treh evropskih cerkva, v katerih hranijo kitovo rebro? Te in številne druge zanimivosti lahko izveste vsak aprilski konec tedna na brezplačnem vodstvu!
V Loškem muzeju smo evidentirali niz Berkovih risb, ki se osredotočajo na vprašanja, povezana s problematiko onesnaževanja in hkrati ohranjanja okolja.
V sredo, 26. marca 1511, je Kranjsko in Furlanijo stresel najmočnejši doslej znan potres v tem delu Evrope. Po današnjih ocenah strokovnjakov je njegova magnituda znašala okrog 6,8 stopnje po evropski potresni lestvici, žarišče pa naj bi bilo v Furlaniji oziroma na območju Idrije.
V Loškem muzeju pripravljamo razstavo Ive Šubic – ilustrator in kulturni delavec, ki se bo odprla jeseni 2022 in bo zaznamovala umetnikov 100. jubilej. V želji, da bi ta čim bolje predstavila umetnikova različna obdobja in kvalitetna dela, prosimo lastnike njegovih del, da se nam oglasijo.
V starodavnem mestu ob Dravi je slikar France Mihelič našel svet, v katerem se je dobro počutil. Njegova odločitev za donacijo obsežne grafične zbirke ter skoraj celotne likovne zapuščine na papirju mestu Ptuj torej ni naključna.
Slovenski muzeji in galerije smo se združili v skupni akciji Skupnosti muzejev Slovenije in ICOM Slovenija, ki opozarja na grozote vojn in kršenja človekovih pravic ter poudarja pomen miru in svobode.
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta marca odprta po zimskem odpiralnem času. Zaradi priprave nove razstave bo galerija od 21. do 31. marca 2022 zaprta.
V prvih letih po drugi svetovni vojni, ko je primanjkovalo osnovnih življenjskih dobrin, je prebivalstvo živelo precej skromno. Sredi 50. let se je začel življenjski standard dvigati, izboljšala se je preskrba in povečalo se je povpraševanje po izdelkih široke potrošnje.
Žafran velja za eno najdražjih začimb na svetu. Njegova uporaba je bila v preteklosti vsestranska, saj ni bil cenjen le v kulinariki, temveč so ga uporabljali tudi tudi kot daritev božanstvom, barvilo blaga, dišavo v parfumih in zdravilo. V srednjem veku so ga trgovci zanesli tudi na območje loškega gospostva.