Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Za Škofjeloški pasijon je, tako kot za njegove vzornice – ljubljanske kapucinske procesije, značilno, da je bila to v prvi vrsti govorjena in ne peta prireditev. Tudi rokopis patra Romualda pevce, glasbenike in glasbene inštrumente navaja zgolj na redkih mestih.
V Loškem muzeju hranimo nekaj del slikarja Evgena Sajovica, ki se je v zgodovino slovenske likovne umetnosti vpisal kot eden naših najpomembnejših krajinarjev 20. stoletja. Kolegi iz vrst Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov so ga imeli za posebneža, ki je bil zmožen "skupaj naslikati dve tako nasprotujoči si skrajnosti, kot sta modra in zelena".
Janez Hafner spada med pomembnejše slovenske slikarje urbanega pejsaža. Pred kratkim smo v okviru raziskovanja opusov loških likovnih umetnikov dokumentirali sedem njegovih del na temo loške krajine, v osnovi namenjenih slikovni opremi koledarja. Gre za risbe srednjega formata, izvedene v tehniki risbe s tušem leta 2011.
V Galeriji Ivana Groharja smo odprli razstavo Krog ali Kako zveni plosk ene roke? oblikovalke vizualnih komunikacij in članice Združenja umetnikov Škofja Loka Nataše Šušteršič Plotajs, ki ponuja izbor njenih najpomembnejših oblikovalskih projektov in akcij s področij kompleksnih vizualnih komunikacij, ilustracij, keramike, celostnih podob in plakatov.
V Dražgošah je pred drugo svetovno vojno stala znana romarska cerkev, posvečena sv. Luciji. Prvič se omenja leta 1535, vendar so jo na novo pozidali v letih 1642–1647. Posebna znamenitost te cerkve so bili štirje zlati oltarji iz druge polovice 17. stoletja, ki jih danes hrani Loški muzej Škofja Loka.
V našem spletnem videoarhivu si lahko ogledate posnetek predavanja Gorana Tomčića o participativnem delu v umetnostni zgodovini in danes, ki ga je pripravil kot del spremljevalnega programa razstave Pompom mreže Škofja Loka.
V Loškem muzeju smo izdali prvo pregledno monografijo vsestranskega škofjeloškega industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika, ki predstavlja do zdaj najobsežnejši in najcelovitejši pregled njegovega delovanja.
Podružnična cerkev sv. Tomaža v vasici Brode izhaja iz 15. stoletja, njeno zunanjščino pa je leta 1530 z motivi Poslednje sodbe, sv. Krištofa in Kristusa z apostoli poslikal freskant Jernej iz Loke. Gre za edini primer pri nas znane celotne poslikave zunanjščine.
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta marca odprta po zimskem odpiralnem času. Zaradi priprave nove razstave bo galerija od 13. do 22. marca 2023 zaprta.
Letos mineva 100 let od smrti pisatelja Ivana Tavčarja, zato je Vlada Republike Slovenije na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. V Loškem muzeju ob tej priložnosti pripravljamo pester program, ki bo potekal vse leto in se bo odvijal tako v muzeju kot Dvorcu Visoko.