Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Žafran velja za eno najdražjih začimb na svetu. Njegova uporaba je bila v preteklosti vsestranska, saj ni bil cenjen le v kulinariki, temveč so ga uporabljali tudi tudi kot daritev božanstvom, barvilo blaga, dišavo v parfumih in zdravilo. V srednjem veku so ga trgovci zanesli tudi na območje loškega gospostva.
V razstavnem kotičku Fokus predstavljamo izbor Groharjevih osebnih predmetov, ki jih hranimo v Loškem muzeju. Ti med drugim pričajo o slikarjevem delu, ki ga je zelo zaznamovala loška pokrajina, kamor se je opremljen s slikarskim kovčkom velikokrat odpravljal ustvarjat v naravo.
Ob razstavi Od osvoboditve do osamosvojitve smo pripravili družinski vodnik, ki najmlajše obiskovalce preko različnih nalog popelje po zanje zanimivih poglavjih razstave, značke z motivi predmetov z razstave in bombažne vrečke s citati Ločank in Ločanov o življenju med letoma 1945 in 1991.
Sloves, da izdeluje kakovostne klobuke in tulce, si je tovarna Šešir pridelala že pred drugo svetovno vojno ter ga ohranila tudi po njej. Vsa leta delovanja si je prizadevala, da bodo njihova pokrivala pristala v vrhu evropske kvalitete in mode, kar so lahko dosegli le z dobro usposobljenim kadrom.
Pred sedmimi leti smo v Loškem muzeju evidentirali in dokumentirali 100 risb Franceta Miheliča, nastalih med letoma 1934 in 1941, ki dopolnjujejo naše poznavanje slikarjevega udejstvovanja v risarskem mediju in nas seznanjajo z njegovim umetniško izjemno plodnim obdobjem na Ptuju.
Od 21. februarja 2022 za vstop v muzej ni več treba izkazovati izpolnjevanja pogoja PCT, še vedno pa je obvezna uporaba zaščitne maske, vzdrževanje varnostne razdalje in razkuževanje rok.
V začetku 16. stoletja je crngrobška cerkev Marijinega oznanjenja doživela že četrto povečavo. Predstavniki posvetne in cerkvene oblasti so pogodbo o gradnji podpisali z mojstrom Jurkom, iz katere izvemo tudi marsikatero zanimivost o srednjeveških graditeljih cerkva, pa tudi o poteku zidanja, ki je bil vse prej kot gladek.
Škofji Loki zaradi njene bogate umetnostnozgodovinske dediščine rečemo tudi slovenski Barbizon. Zgodil se je na prehodu med 19. in 20. stoletjem, ko sta se v Loko naselila slikarja Ivan Grohar in Rihard Jakopič, za njima pa še Matej Sternen.
V Loškem muzeju hranimo nekaj zanimivih likovnih del akademskega slikarja Pavla Bozovičarja iz Zminca pri Škofji Loki. Starejše Ločanke in Ločani se ga spominjajo ne samo zaradi njegovih motivov, nastalih v okolici Škofje Loke in Poljanske doline, ampak tudi kot učitelja na osnovni šoli v Škofji Loki.
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta februarja odprta po zimskem odpiralnem času, muzej od torka do nedelje od 10.00 do 17.00, galerija pa od torka do petka od 10.00 do 14.00, v sredo do 17.00, v soboto in nedeljo pa od 9.00 do 13.00.