Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
V sredo, 19. oktobra 2022, smo v Galeriji na gradu Loškega muzeja Škofja Loka odprli razstavo Ive Šubic – ilustrator in kulturni delavec, prvo retrospektivo Šubičevih knjižnih ilustracij, ki jo razširja še arhivski del s predstavitvijo umetnikovega vsestranskega doprinosa h kulturni sceni.
Loški muzej Škofja Loka bo od torka, 25. oktobra 2022, do predvidoma konca novembra zaradi energetske obnove zaprt za posamezne obiskovalke in obiskovalce, možen pa bo obisk za vnaprej najavljene skupine, če bodo razmere v muzeju to dopuščale.
Za fotografiranje za publikacijo in kasnejšo predstavitev na razstavi zbiramo svetilke Z14, Z24 in Z44 industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika.
Pred časom smo v Loškem muzeju dokumentirali likovno delo akademskega slikarja in pedagoga Rajka Šubica (1900–1983) Cvetoči sadovnjak. Gre za žanrsko podobo v postimpresionističnem stilu, po vsej verjetnosti nastalo na Dolenjskem v idilični okolici Novega mesta.
Izšel je nov rokodelski priročnik na temo obdelovanje ovčje volne, ki predstavlja zgodovino ovčjereje in predenja na Škofjeloškem, postopke od obdelave runa do predenja volne na kolovratu in ročno barvanje volne z naravnimi barvili.
Z oktobrom bo Loški muzej ob ponedeljkih ponovno zaprt, od torka do nedelje pa bo odprt po poletnem odpiralnem času, med 10. in 18. uro.
V Galeriji Ivana Groharja in Loškem muzeju Škofja Loka smo odprli razstavi hrvaškega konceptualnega umetnika Tomislava Brajnovića Nebo vzpostavlja red in Umetnik živi muzej.
Upodobitve leva kot simbola moči in poguma srečamo že v babilonski, perzijski in egipčanski umetnosti. Pomembno vlogo je ohranil še kot podoba Kristusa, evangelista Marka in atribut Moči v kontekstu krščanske umetnosti, poleg orla pa je tudi ena od najbolj priljubljenih živali v heraldiki. Nekaj upodobitev, ki prikazujejo leva, hranimo tudi v Loškem muzeju.
Mohor Kejžar, član Združenja umetnikov Škofja Loka, kot vizualni ustvarjalec izhaja iz figurativne umetnosti. Na loško likovno prizorišče je vstopil z deli v duhu poparta in hiperrealizma, nato pa kmalu presenetil s poudarjeno osebnoizpovedno in refleksijsko poetiko.
Škofjeloška mestna cerkev, posvečena sv. Jakobu, ima bogato in zanimivo likovno opremo. Najstarejši ohranjeni elementi so iz 15. stoletja, v njej pa med drugim najdemo tudi lestence arhitekta Jožeta Plečnika in veliko stensko poslikavo slikarja Stanka Pengova.