Andrej Tarfila: Genius loci

Kurator: Miha Colner

Fotografija je v preteklih dveh stoletjih obveljala za tisti medij, ki je najbolj zaznamoval vizualno kulturo sodobnega časa in hkrati postal eden od temeljev množične kulture. Fotografija močno zaznamuje družbeno in osebno reprezentacijo stvarnosti, idealov in želja. Poleg tega je že od svojih najzgodnejših začetkov neizbežno podvržena potencialni vizualni in pomenski manipulaciji. Ker je fotografija zamrznjen izsek neke pretekle stvarnosti, ki ga določata izbira motiva in podani kontekst, jo je pogosto zelo težko natančno opredeliti in interpretirati. S tehnične perspektive je prav zares odsev stvarnosti in – če le ni manipulirana ali generirana – verodostojen dokument. Na ravni pomenske opredelitve podobe pa je mogoče s podanimi informacijami o kontekstu njenega nastanka odrejati prav vse: kje, kdaj in zakaj je bila posneta in kaj prikazuje.

Tega potenciala fotografije se dobro zaveda tudi Andrej Tarfila, ki prvenstveno deluje kot poklicni fotograf. V tej vlogi beleži različne situacije, dogodke in prostore, ki jih mora pogosto stilizirati, prikrojiti in jih narediti vizualno kar se da privlačne. Fotografova naloga je pogosto takšna, da mora izbrane situacije zabeležiti v kar najbolj primerni luči: ljudi mora portretirati lepše, kot so v resnici, dogodke in prostore narediti pompozne in poželjive. Fotografija ima lahko najrazličnejše funkcije in s povsem tehničnimi prijemi, kot je denimo izbira kadra, je mogoče vsako podobo prikrojiti njenemu namenu.

Tarfila je specialist za najrazličnejše žanre, od športne in turistične do dokumentarne, krajinske in dronske fotografije, ki označujejo njegovo strogo profesionalno plat delovanja. Četudi vseskozi dokazuje, da je zmožen kadar koli ustvariti tehnično in formalno brezhibno fotografijo, se v svoji povsem zasebni avtorski praksi pogosto posveča nekoliko drugačnim vizualnim in pomenskim izzivom. Pričujoča razstava predstavlja nabor fotografij, ki so nastale v različnih situacijah in kontekstih v obdobju preteklih desetih let. Nekatere so stranski produkt njegovega poklicnega delovanja, medtem ko so mnoge izmed njih nastale v okviru avtorjevega obsesivnega beleženja njegove neposredne okolice.

V pogovorih med pripravo razstave je avtor med drugim pojasnil, da onkraj svoje poklicne prakse pogosto fotografira svet okoli sebe, da bi ga upodobil takšnega, kakršen bi si želel, da bi bil, a na žalost pogosto ne odraža njegovih želja. Če ga fascinirajo krajinski motivi in posebni svetlobni učinki, se na drugi strani v njegovih podobah izrisuje odsev mnogo bolj surove in neolepšane stvarnosti. Na neki način se Tarfilova avtorska fotografija pogosto giblje med romantizirano in idealizirano podobo krajine ter med vdorom realnega v njegova fotografska dela, kar deluje kot svojstven dokumentarni naturalizem.

Na eni strani se tako v maniri romantičnega slikarstva in fotografije posveča upodabljanju monumentalnih krajin, kjer je samonikli svet narave upodobljen kot mogočen in razsežen v primerjavi z neznatnostjo človeka. Podobe megličastih krajin v okolici Železnikov, Škofje Loke in Ljubljane, podobe gora in majhnih človeških figur v razsežnosti naravnih struktur namigujejo na pomisleke o minljivosti človeka v vrtincu dolge geološke zgodovine ter o relativnosti posvetnih vprašanj v odnosu do kozmičnih struktur in pojavov. Čeprav se je človek postavil v središče vsega zemeljskega ter se razglasil za gospodarja sveta in vesolja, se v zemeljskem ekosistemu nenehno pojavljajo sile in strukture, ki so mnogo močnejše od človeštva in civilizacij. V času (samo)zavedanja o podnebnih spremembah lahko njegove krajinske fotografije postanejo simboli načetega ravnovesja med človekom in naravo ter podobe neizrekljive mogočnosti zemeljskih in kozmičnih elementov.

Na drugi strani Tarfila v svojem značilnem dokumentarnem slogu beleži takšno in drugačno dogajanje v svoji okolici. Fotografije v tej sekciji razstave so bodisi surovo neposredne bodisi skoraj metafizične in magične. Brez jasno podanega konteksta lahko izbrana fotografska dela namesto natančnih dokumentov (p)ostanejo univerzalne metafore družbene stvarnosti, tukaj in zdaj. V svetu z izrazito individualistično težnjo so lahko te podobe pričevalke spektakelske družbe, ideologije tekmovalnosti, intervencij v okolje in naravnih pojavov. Nekatere izmed njih lahko s svojo mrakobnostjo in dramatičnostjo odsevajo duh časa, ko je za večino ljudi dojemanje prihodnosti izrazito pesimistično, mračno in katastrofično. Ti atmosferski učinki lahko v skrajno dvoumni luči predstavijo avtorjevo razumevanje, dojemanje in videnje sodobne družbe.

Fotografije Andreja Tarfile so zatorej predvsem izjemno raznolike, saj nastajajo v svojstveni dokumentarni maniri, brez načrtne avtorjeve intence po ustvarjanju ciklusov in razstavnih predstavitev. Svojih fotografij nikdar ne režira, ne manipulira v postprodukciji in jih nikoli tendenciozno pomensko ne opredeljuje. Njegova avtorska fotografska praksa je zaznamovana s podobami fragmentov sveta, ki ga obdaja, ter z izseki njegove vizije o lastni neposredni okolici. Skoraj vse fotografije na tej razstavi so namreč nastale v relativni bližini okolja, kjer avtor živi in deluje – in ga hkrati tudi najbolje pozna.

Andrej Tarfila

Andrej Tarfila je profesionalni fotograf, ki deluje na različnih področjih in v žanrih, kot so dokumentarna, krajinska, športna, koncertna, turistična, popotna in dronska fotografija. V svoji avtorski praksi se večinoma posveča krajinski in dokumentarni fotografiji ter je na svojstven način kronist svojega prostora in časa. Deluje kot neodvisni ustvarjalec in sodeluje z različnimi mednarodnimi tiskovnimi agencijami, množičnimi mediji in ustanovami, kot je denimo promocija turizma za Slovensko turistično organizacijo in Turizem Ljubljana. Leta 2016 je prejel eno izmed prestižnih nagrad Sony World Photography Awards, poleg tega pa tudi številne druge nagrade na natečajih, kot so Slovenian Press Photo, Moscow International Foto Awards in Tokyo International Foto Awards. Živi in deluje v Selcih pri Železnikih.

Spremljevalni program

Vodstvo po razstavi s kuratorjem in umetnikom: sreda, 9. septembra 2026, ob 19. uri.