»Čez vse imenitno so nas pogostili«

Gostilne v Škofji Loki v 19. stoletju

Kustosi: Biljana Ristić, Anja Zver, Sara Šifrar Krajnik in Jože Štukl

Okrogli stolp

21. 5. – 17. 8. 2025

Na razstavi osvetljujemo vlogo gostiln v družbenem življenju Škofje Loke v 19. stoletju. Po posameznih poglavjih predstavljamo tipe gostiln in značilnosti gostilniškega vsakdana: kaj se je v gostinskih lokalih pilo in jedlo, vlogo gostiln v razvoju turizma in pri preživljanju prostega časa, kdo vse jih je obiskoval ter kdo nadzoroval njihovo delovanje.

Škofji Loki je v 19. stoletju namreč poleg raznih družabnih dogodkov živahen utrip dajala ravno vrsta gostiln in krčem. Čeprav je njihovo število skozi stoletje nihalo (nekatere so se le po nekaj letih zaprle, druge pa so delovale že vse od 18. stoletja dalje), so se po svojih posebnostih, ponudbi in omizjih gostov med sabo razlikovale. V mestu in predmestjih je bilo več tipov gostinskih obratov: krčme, gostilne, gostišča, celo hotel ter dve kavarni in slaščičarna.

Pitje alkoholnih pijač se je v 19. stoletju vedno bolj prenašalo iz zaprtih – meščanskih – salonov v javne gostilniške prostore. Največ se je popilo vina, piva in žganja. Gostom pa so nekatere gostilne nudile tudi tople obroke (pražena jetrca, golaž, vampi, piščančji paprikaš itd.).

V drugi polovici stoletja pa je z razvojem industrije narasel pomen prostega časa in nekateri, predvsem moški, so ga preživljali tudi za gostilniškim omizjem. Omizja so bila različna tako po stanu kakor politični pripadnosti. V nekatere gostilne je zahajala zgolj inteligenca, druge so živele predvsem od gostov s podeželja ali obrtnikov. Poleg teh pa so loške gostilne, podobno kot drugje, obiskovali tudi umetniki. 

V zadnjih desetletjih 19. stoletja se je v Škofji Loki intenzivneje razvijala tudi turistična ponudba, pri kateri so ravno tako imele pomembno vlogo gostilne, gostišča in hotel. Turisti, t. i. “Sommerfricherji”, so lahko prenočevali v Prajerci, Kroni, gostilnah Pri Otetu, Pri Balantu, Pri Pepevnaku, Pri Cenetu ter v hotelu Štemarje, ki je deloval le v poletnih mesecih.

Nič nenavadnega pa ni bilo, da so bile gostilne pogostokrat prizorišča raznih izgredov, pretepov, vihtenj nožev ali nasploh motenja javnega reda in miru. Za njihovo nemoteno delovanje, upoštevanje policijske ure ter čuvanje javnega reda in miru so od leta 1866 skrbeli stražniki oziroma kifeljci, kot so jim rekli takrat. 

 

Spremljevalni program

Javno vodstvo z avtoricami in avtorjem: sreda, 2. julij 2025, ob 19. uri