Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Loški muzej se za obiskovalke in obiskovalce odpira v soboto, 23. januarja, Galerija Ivana Groharja zaradi priprave nove razstave Maruše Štibelj Kronično pozni v četrtek, 28. januarja 2021.
Objavljamo program Loškega muzeja za leto 2021, v katerem nadaljujemo sistematično prenovo stalnih zbirk v skladu s sodobnimi muzejskimi smernicami ter konceptualno zaokrožen razstavni program, ki smo ga v preteklih letih nadgradili glede na prizorišča, usmeritve in naloge muzeja.
V letih 2008–2009 so v Poljanah nad Škofjo Loko potekala zaščitna arheološka izkopavanja. Ob tem so bili odkriti arhitekturni ostanki cerkva od romanske preko gotske do baročne faze, med njimi tudi temeljni kamen z vklesano letnico 1710.
Projekt Sožitje na grajskem vrtu je bil uvrščen med 15 dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja po izboru Inštituta za politike prostora.
Slikar Pavel Florjančič je popolnoma predan tihožitni tematiki. Prodornost njegovega jasnega, do konca izčiščenega vpogleda v skrivnostni svet razporejene predmetnosti, je v kontekstu slikarskega podajanja prostorske intime izjemna.
Konrad Peternelj Slovenec je bil kot likovni samorastnik eden pomembnejših predstavnikov "žirovske šole" naivnega slikarstva, ki se je v slovenskem prostoru uveljavila v 60. letih prejšnjega stoletja.
Kustosinja Loškega muzeja Biljana Ristić je v soavtorstvu s Silvom Pivkom napisala dva prispevka za zbornik Gorenjevaško in Hotaveljsko skozi čas, ki predstavlja to območje skozi različna zgodovinska obdobja in vsebinske sklope.
Loški muzej Škofja Loka je z bogatim fotografskim gradivom iz druge svetovne vojne sodeloval pri pripravi videa o medvojnem dogajanju v vasi Dražgoše.
Na spletu lahko prisluhnete oddaji Radia Študent Odprti termin za kulturo, v kateri je kustosinja Loškega muzeja Biljana Ristić podala kratek zgodovinski pregled upodobitev loškega grba.
Mojca Pintar spada med zanimivejše likovne osebnosti na Loškem. Svoje likovne zamisli prepričljivo konkretizira, jih v sosledju sklopov vsebinsko-formalno razširja in poglablja, ob tem pa brez sentimentalnosti izpostavlja osebna občutja, ki so arhaična in vizionarska.