Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta februarja odprta po zimskem odpiralnem času, muzej od torka do nedelje od 10.00 do 17.00, galerija pa od torka do petka od 10.00 do 14.00, v sredo do 17.00, v soboto in nedeljo pa od 9.00 do 13.00.
Ob pomanjkanju pisnih virov, ki bi jasno opisali fizično podobo Jezusa Kristusa, se je od prvih stoletij našega štetja razvilo več različnih načinov njegovega upodabljanja. Prizori Kristusovega trpljenja iz cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu so še posebej zanimivi ravno zaradi Kristusove barve las in oči, ki so nenavadno svetli.
V Loškem muzeju Škofja Loka hranimo velik del opusa slikarja in profesorja likovne vzgoje Janeza Potočnika iz Spodnjega Karlovca v Škofji Loki.
V Galeriji Ivana Groharja se z izborom iz ikonične serije barvnih fotografij, ki nosi naslov Trn, predstavlja uveljavljeni slovenski umetniški fotograf DK. Razstavo zaradi trenutnih zdravstvenih razmer odpiramo virtualno – v videu jo predstavljata umetnik DK in kustos Boštjan Soklič.
Pred 40 leti se je v Kranju zgodila velika likovna razstava Likovna prizadevanja na Gorenjskem 82, na kateri je sodelovalo 48 takrat najbolj vidnih gorenjskih likovnih ustvarjalcev, med njimi tudi 11 članov in članic Združenja umetnikov Škofja Loka.
V likovni umetnosti se človekov odnos do psov kaže tudi v tem, da so vključeni v številne individualne ali skupinske portrete, poleg tega pa se na upodobitvah pojavljajo tudi samostojno. Manjši psiček je vključen tudi v skupinski portret družine Erberg iz začetka 18. stoletja, ki je na ogled v stalni zbirki Loškega muzeja Škofja Loka.
V razstavnem kotičku Fokus na hodniku Loškega muzeja kot del vsebin projekta Naša kuhna predstavljamo plemstvo pri obedu.
V znani loški piceriji Jesharna se s svojimi likovnimi deli iz ustvarjalnega obdobja, zaznamovanega s časom pandemije, predstavlja dolgoletni član Združenja umetnikov Škofja Loka in član ZDSLU Rado Dagarin.
Hrana povezuje naravo z družbo in kulturo, kot táko pa jo je treba brati tudi v Šubičevih delih, kjer je navadno vključena v različne likovne motive: od dela na polju, predelave hrane, do omizja ali portretov. Do hrane in kmečkega dela je umetnik čutil globoko spoštovanje, zato imata lahko tudi simbolni pomen.
V loškem okolju, kjer ima krajinsko slikarstvo dolgo in bogato tradicijo, se je v drugi polovici 20. stoletja zgodil svojevrsten prelom. Doživljanje krajine je postalo ekspresivno in ponotranjeno, hkrati pa so se slikarji začeli odpirati takratnim modernim, novodobnim vplivom, ki so prihajali v naše kraje iz tujih centrov evropske in svetovne umetnosti.