Četrtek, 25. marec 2021
Krajine Martina Goričanca
Martin Goričanec je samorastniški likovnik, ki živi in ustvarja v Virmašah. Ukvarja se predvsem s slikanjem akvarelov na temo krajine, občasno pa se posveča tudi rezbarstvu.
Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Martin Goričanec je samorastniški likovnik, ki živi in ustvarja v Virmašah. Ukvarja se predvsem s slikanjem akvarelov na temo krajine, občasno pa se posveča tudi rezbarstvu.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so v sodelovanju z Loškim muzejem in Občino Škofja Loka pripravili manjšo priložnostno razstavo 300 let Škofjeloškega pasijona.
Ker je uprizoritev Škofjeloškega pasijona v letu 2021 zaradi epidemije koronavirusa odpovedana, s tem pa tudi načrtovano delo pri nadgradnji muzejske zbirke, smo se v Loškem muzeju lotili razširitve spletnih pasijonskih vsebin, ki podajajo celovit vpogled v to zanimivo problematiko.
Cerkev sv. Križa na Križni Gori je na zunaj povsem običajna cerkev, ki pa v notranjosti skriva lepe kamnoseške detajle in dragocene freske, ki spadajo med pomembnejšo domačo kulturnozgodovinsko dediščino.
Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje od 22. do 28. marca 2021 organizirata že tretjo spletno akcijo slovenskih muzejev in galerij Naprej v preteklost.
V Sloveniji so ogledala tipa Čmi-Brigetio redka, zaenkrat poznamo štiri primerke. Eno od njih je bilo odkrito tudi na Puštalu nad Trnjem pri Podlubniku.
V našem spletnem videoarhivu si lahko ogledate pogovor kustosa Boštjana Sokliča z umetnico Marušo Štibelj ob njeni razstavi kolažev Kronično pozni, ki je v Galeriji Ivana Groharja na ogled do 21. marca 2021.
Tit Nešović je slikar in oblikovalec, predvsem pa stripar in portretist. Njegovi portreti znanih ali popolnoma anonimnih ljudi kažejo na avtorjevo dovzetnost za raziskovanje obraznih zgodb, skritih pomenov grimas in pogledov.
Mito Gegič je vizualni umetnik, ki svojo likovno govorico razvija v sozvočju s sodobnimi vizualnimi praksami, a pri tem ne prekinja s tradicionalnimi mediji.
Vrbogojstvo se je najbolj uveljavilo na Ljubljanskem barju, kjer so prve vrbove nasade zasadili že leta 1909, malo pred drugo svetovno vojno pa so si jih uredili tudi obrtniki iz Reteč pri Škofji Loki, kjer je cvetela pletarska obrt.