Petek, 12. marec 2021
Nomadsko ogledalo s Puštala nad Trnjem
V Sloveniji so ogledala tipa Čmi-Brigetio redka, zaenkrat poznamo štiri primerke. Eno od njih je bilo odkrito tudi na Puštalu nad Trnjem pri Podlubniku.
Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
V Sloveniji so ogledala tipa Čmi-Brigetio redka, zaenkrat poznamo štiri primerke. Eno od njih je bilo odkrito tudi na Puštalu nad Trnjem pri Podlubniku.
V našem spletnem videoarhivu si lahko ogledate pogovor kustosa Boštjana Sokliča z umetnico Marušo Štibelj ob njeni razstavi kolažev Kronično pozni, ki je v Galeriji Ivana Groharja na ogled do 21. marca 2021.
Tit Nešović je slikar in oblikovalec, predvsem pa stripar in portretist. Njegovi portreti znanih ali popolnoma anonimnih ljudi kažejo na avtorjevo dovzetnost za raziskovanje obraznih zgodb, skritih pomenov grimas in pogledov.
Mito Gegič je vizualni umetnik, ki svojo likovno govorico razvija v sozvočju s sodobnimi vizualnimi praksami, a pri tem ne prekinja s tradicionalnimi mediji.
Vrbogojstvo se je najbolj uveljavilo na Ljubljanskem barju, kjer so prve vrbove nasade zasadili že leta 1909, malo pred drugo svetovno vojno pa so si jih uredili tudi obrtniki iz Reteč pri Škofji Loki, kjer je cvetela pletarska obrt.
Tihožitje z rožami in grozdjem Adalberta Schäfferja iz 19. stoletja, ki ga hrani Loški muzej, se ob podrobnem pogledu izkaže za vse prej kot tiho. Cvetje je namreč posejano z drobnimi bitjeci, kot so mravlje, hrošči in metulji, ki imajo tudi simbolen pomen.
Galerija Božidar Jakac v sodelovanju z Loškim muzejem vabi k udeležbi na brezplačni delavnici kreativnega pisanja, ki bo udeležencem ponudila osvojitev znanj na širšem področju pisanja o umetnosti, kulturi in družbi.
Loški muzej bo marca odprt po zimskem odpiralnem času, tj. od torka do nedelje od 10.00 do 17.00.
Ob razstavi Kronično pozni vizualne umetnice Maruše Štibelj smo za otroke pripravili kratko predstavitev razstave in tehnike kolaža ter navodila za delavnico.
Pred elektrifikacijo so ljudje za razsvetljavo uporabljali najrazličnejša svetila – od trske, oljenke, leščerbe, sveče do petrolejke, pot pa so si razsvetljevali tudi z baklo ali snopom slame.