Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Pred časom smo v Loškem muzeju dokumentirali likovno delo akademskega slikarja in pedagoga Rajka Šubica (1900–1983) Cvetoči sadovnjak. Gre za žanrsko podobo v postimpresionističnem stilu, po vsej verjetnosti nastalo na Dolenjskem v idilični okolici Novega mesta.
Izšel je nov rokodelski priročnik na temo obdelovanje ovčje volne, ki predstavlja zgodovino ovčjereje in predenja na Škofjeloškem, postopke od obdelave runa do predenja volne na kolovratu in ročno barvanje volne z naravnimi barvili.
Z oktobrom bo Loški muzej ob ponedeljkih ponovno zaprt, od torka do nedelje pa bo odprt po poletnem odpiralnem času, med 10. in 18. uro.
V Galeriji Ivana Groharja in Loškem muzeju Škofja Loka smo odprli razstavi hrvaškega konceptualnega umetnika Tomislava Brajnovića Nebo vzpostavlja red in Umetnik živi muzej.
Upodobitve leva kot simbola moči in poguma srečamo že v babilonski, perzijski in egipčanski umetnosti. Pomembno vlogo je ohranil še kot podoba Kristusa, evangelista Marka in atribut Moči v kontekstu krščanske umetnosti, poleg orla pa je tudi ena od najbolj priljubljenih živali v heraldiki. Nekaj upodobitev, ki prikazujejo leva, hranimo tudi v Loškem muzeju.
Mohor Kejžar, član Združenja umetnikov Škofja Loka, kot vizualni ustvarjalec izhaja iz figurativne umetnosti. Na loško likovno prizorišče je vstopil z deli v duhu poparta in hiperrealizma, nato pa kmalu presenetil s poudarjeno osebnoizpovedno in refleksijsko poetiko.
Škofjeloška mestna cerkev, posvečena sv. Jakobu, ima bogato in zanimivo likovno opremo. Najstarejši ohranjeni elementi so iz 15. stoletja, v njej pa med drugim najdemo tudi lestence arhitekta Jožeta Plečnika in veliko stensko poslikavo slikarja Stanka Pengova.
V našem spletnem videoarhivu si lahko ogledate posnetek pogovora kustosa Boštjana Sokliča z umetnico Barbaro Kastelec ob njeni razstavi Nevidni sopotniki, ki je bila v Galeriji Ivana Groharja na ogled od 20. julija do 18. septembra.
Likovna govorica Mirne Pavlovec nas popelje v umetnost, ki pogojno sledi klasičnim prijemom in domači tradiciji slikarskega realizma, a se od njega počasi tudi odmika.
V Škofji Loki, upravem središču loškega gospostva, se je drugim pomembnim stavbam kmalu pridružila tudi cerkev, čeprav je bil sedež župnije v Stari Loki relativno blizu. Najstarejši zanesljiv podatek, ki omenja cerkev sv. Jakoba, je iz leta 1271. O podobi prvotne cerkve ne vemo ničesar, sklepamo pa lahko, da ni bila ravno monumentalna.