Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Vrbogojstvo se je najbolj uveljavilo na Ljubljanskem barju, kjer so prve vrbove nasade zasadili že leta 1909, malo pred drugo svetovno vojno pa so si jih uredili tudi obrtniki iz Reteč pri Škofji Loki, kjer je cvetela pletarska obrt.
Tihožitje z rožami in grozdjem Adalberta Schäfferja iz 19. stoletja, ki ga hrani Loški muzej, se ob podrobnem pogledu izkaže za vse prej kot tiho. Cvetje je namreč posejano z drobnimi bitjeci, kot so mravlje, hrošči in metulji, ki imajo tudi simbolen pomen.
Galerija Božidar Jakac v sodelovanju z Loškim muzejem vabi k udeležbi na brezplačni delavnici kreativnega pisanja, ki bo udeležencem ponudila osvojitev znanj na širšem področju pisanja o umetnosti, kulturi in družbi.
Loški muzej bo marca odprt po zimskem odpiralnem času, tj. od torka do nedelje od 10.00 do 17.00.
Ob razstavi Kronično pozni vizualne umetnice Maruše Štibelj smo za otroke pripravili kratko predstavitev razstave in tehnike kolaža ter navodila za delavnico.
Pred elektrifikacijo so ljudje za razsvetljavo uporabljali najrazličnejša svetila – od trske, oljenke, leščerbe, sveče do petrolejke, pot pa so si razsvetljevali tudi z baklo ali snopom slame.
Loški muzej se bo na jubilejni razstavi Narodnega muzeja Slovenije ob 200. obletnici ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko in začetka muzejstva na Slovenskem predstavil s kiparskim okrasjem zlatega oltarja sv. Ingenuina.
V Loškem muzeju hranimo likovno delo Igorja Dolenca z motivom omizja trojice kvartopircev. Slika v tehniki olja na platno je nastala leta 1962 in je za umetnika, ki s prvenstveno posveča raziskovanju krajine, dokaj nenavadna.
Silva Horvat, članica Združenja umetnikov Škofja Loka, s svojimi tapiserijami ustvarja sintezo prastarih tkalskih veščin in sodobne umetnosti.
Loški muzej v svoji depojski zakladnici hrani pomemben del opusa loškega slikarja Janeza Potočnika - Januša, na katerega je neposredno vplival velikan slovenske likovne umetnosti – slikar Ivan Grohar.