34. kongres Europassiona
Budaörs, Madžarska
Od 31. 5. do 3. 6. 2018 sem se v družbi Jerneja Tavčarja z Občine Škofja Loka udeležil 34. letnega kongresa Europassiona, ki je potekal v madžarskem mestu Budaörs. Kraj na obrobju Budimpešte, ki je mestne pravice pridobil leta 1986, šteje okrog 30.000 prebivalcev.
Naše srečanje, ki se je začelo s sprejemom ter druženjem ob hrani in pijači do poznih večernih ur, smo naslednji dan nadaljevali s turističnimi ogledi. Odpravili smo se do Budimpešte, glavnega mesta Madžarske, se podali proti parlamentu in si ogledali notranjost zgradbe. V eni izmed dvoran je bila ob strogih varnostnih ukrepih in častni straži na ogled madžarska kraljeva krona z vladarskimi insignijami, v veliki dvorani pa nas je sprejel predsednik parlamenta Zsolt Semjén. Sprejemu z nagovorom je sledil razkošen banket v preddverju. Po okrepčilu smo se z avtobusi odpeljali proti Višegradu. Tu smo se povzpeli do trdnjave nad mestom in prisostvovali viteškim igram. Nato smo v spremstvu bobnarjev odšli v mesto, kjer so nam postregli z razkošno srednjeveško pojedino. Po gostiji, pri kateri ni manjkalo različnih vrst pečenega mesa in dobrega vina, smo se v spremstvu bobnarjev podali proti Donavi in se z ladjo odpeljali nazaj proti Budimpešti.
V soboto dopoldne se je v Mestni hiši odvilo kongresno zasedanje. Zbranim delegatom sem predstavil Škofjo Loko in Škofjeloški pasijon ter dejavnosti, s katerimi smo v preteklem letu na različne načine ohranjali pasijonsko kontinuiteto (stalna zbirka o Škofjeloškem pasijonu v Loškem muzeju, Romualdova pot, mednarodni zbornik Pasijonski almanah itd.). Po kongresu je sledila sveta maša v cerkvi sv. Janeza Nepomuka s slovesno predajo evropasijonskega kipca predstavnikom mesta Tullins v Franciji.
Ob 21.00 se je na hribu Kőhegy nad mestom začela pasijonska predstava, v kateri je sodelovalo okrog 300 igralcev. Prvič je bila uprizorjena leta 1933, do leta 1939 so jo vsako leto uprizarjali v madžarskem in nemškem jeziku. Po drugi svetovni vojni in izgonu nemško govorečih prebivalcev je igra zamrla. Znova so jo uprizorili v letih 2000, 2003, 2006, 2012 in 2018. V zadnjem obdobju igro prirejajo na vsakih 6 let.
Naslednjega dne smo ob baročni cerkvi sv. Janeza Nepomuka prisostvovali slovesnosti v počastitev praznika svetega rešnjega telesa. Že ob 5. uri zjutraj so začeli s cvetjem okraševati pot, po kateri je ob koncu mašne daritve krenila procesija z najsvetejšim. Stezica okrog cerkve je bila prekrita s cvetličnimi preprogami v različnih barvah in vzorcih. Na nekaterih so bile izdelane prave umetnine. To je bilo tudi sklepno dejanje europassionskega druženja. Po kosilu smo si segli v roke in se do naslednjega srečanja poslovili od organizatorjev ter starih in novih prijateljev.