Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Mineva 100 let od ustanovitve Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani, ki je bil namenjen pospeševanju in razvoju ženske domače obrti po koncu prve svetovne vojne.
Kipar Tone Logonder je ustvarjalec, ki je Škofji Loki v kontekstu javnega prostora zapustil neprecenljivo likovno dediščino. Njegova dela, ubrana na loško tematiko, vzbujajo občutek pripadnosti miljeju, iz katerega so izšli Šubici, Ivan Grohar, Ivan Tavčar, Avgust Berthold in druge pomembne osebnosti.
Loški muzej Škofja Loka in Galerija Ivana Groharja z jutrišnjim dnem zapirata svoja vrata.
V Loškem muzeju hranimo tri risbe Maksima Sedeja z motiviko Loškega gradu in Škoparjeve hiše na grajskem vrtu, ki dokazujejo umetnikovo vrnitev h konkretno lociranim prizorom in poudarjanju prostorskega izvora, iz katerega je črpal svojo motiviko.
V našem spletnem videoarhivu si lahko ogledate predavanje kustosa za arheologijo Jožeta Štukla, v katerem v besedi in sliki predstavlja del keramičnega bogastva srednjega in novega veka iz zbirk in depojev Loškega muzeja.
Portretiranje je eden najbolj priljubljenih in najstarejših načinov opisovanja človekove pojavnosti. Iz portretov lahko marsikaj izvemo o oblačilni kulturi in modi, podoživljamo naslikana vzdušja, analiziramo različne obrazne tipe, karakter in razpoloženja upodobljenih oseb.
Obveščamo vas, da vse dogodke, napovedane za oktober, zaradi trenutne epidemiološke situacije odpovedujemo. Predavanje kustosa Jožeta Štukla o keramični dediščini na Loškem bo od srede, 21. 10., na ogled v videoarhivu.
Škofja Loka je polna zanimivosti in manj znanih skritih kotičkov, prav posebna loška znamenitost pa se nahaja v neposredni bližini Kapucinskega mostu.
V okviru projekta Zaljubljeni v ustvarjalnost smo pripravili nov pedagoški program Polne roke znanja, ki je hkrati tudi del celodnevnega doživljajskega programa Dan za škofjeloško rokodelstvo – od Loškega muzeja do Kreativnic.
V Loškem muzeju hranimo portretno upodobitev mladega fanta, ki je delo danes skoraj neznanega, a v zgodovini domače likovne umetnosti pomembnega slovenskega slikarja Simona Ogrina.