Motiv samostrela na dnu loncev z Bukovščice
Na Bukovščici v Selški dolini sta bili med arheološkimi raziskavami leta 2011 odkriti odpadni jami in ostanki temeljev objekta. Med najdbami prevladujejo velike količine novoveškega keramičnega posodja, skoraj 21.000 odlomkov. Med obilico kuhinjske keramike smo opazili odlomke loncev, pri katerih so na dnu vidni odtisnjeni lončarski znaki. Najzanimivejši so tisti v podobi samostrela, ki so na slovenskem področju zaenkrat zastopani v zelo majhnem številu, medtem ko jih na keramičnem posodju iz mesta Škofje Loke in neposredne okolice še nismo zasledili.
Kaj so lončarski znaki, kako so nastali, katere poznamo ter kje in kdaj se pojavljajo?
Lončarski znaki so nastali z odtisom podlage, to je delovne plošče lončarskega kolesa, na kateri je stala posoda med izdelovanjem. Ti znaki se kontinuirano pojavljajo vse od pozne antike pa do danes. Najzgodnejši v srednjeevropskem prostoru so bili odkriti znotraj poznoantičnih najdišč iz sredine 4. stoletja. Med najmlajše sodijo etnološko dokumentirani znaki z začetka 20. stoletja iz Bele krajine, medtem ko se pojavljajo še v sredini 20. stoletja na Hrvaškem in celo v drugi polovici 20. stoletja v Srbiji. Najpogosteje srečamo motive križa v krogu, križa, kroga, romba, kvadrata, pravokotnika in kolesa, ki skupaj obsegajo skoraj tri četrtine vseh znakov, datiranih od sredine 4. do 20. stoletja, najdenih na območju današnjih držav: Avstrije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, severovzhodne Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Srbije. Drugi znaki, kot npr. svastika, antropomorfne in zoomorfne upodobitve, sonce, zvezde, pentagrami, heksagrami, puščice, lok, samostreli, drevesa, črte, peščena ura, se pojavljajo v veliko manjšem številu. Dolgotrajna in široko razširjena uporaba kaže, da je bil njihov prvotni pomen najverjetneje simbolni ali apotropejski, ker je malo verjetno, da bi različni lončarji v naštetih deželah uporabljali enake lončarske znake.
Kakšne lončarske znake srečamo na dnu posod z Bukovščice ter kje in kdaj so nastali?
Na dnu keramičnih loncev z Bukovščice srečamo različne lončarske znake v podobi samostrela. V nekaterih primerih je podoba samostrela lepa in natančna, medtem ko je v drugih precej stilizirana. Ugotovili smo, da kuhinjski lonci z odtisom samostrela niso bili domače izdelave, ampak so uvožene dobrine iz Labotske doline na avstrijskem Štajerskem, kjer so lončarji glineno posodje izdelovali vse od poznega srednjega veka pa do 20. stoletja. Pri tem so uporabljali glino z nahajališč v okolici gore Dachberg blizu Šentandraža. Izkoriščanje gline z Dachberga je prvič izpričano v urbarju benediktinskega samostana v Šentpavlu iz leta 1371. Najstarejši vir, ki omenja lončarje iz Volšperka, eno od treh središč proizvodnje labotske lončenine (poleg Šentlenarta in Reichenfelsa), je zaščitno pismo bamberškega škofa Jurija III. iz leta 1521, ki naj bi jih ščitilo pred konkurenco tujih lončarjev. Dachberško glino odlikuje zelo fina zrnatost in visoka plastičnost, ki je pomembna za modeliranje izdelkov, vendar povzroča prevelik skrček ob sušenju. To težavo so lončarji reševali z dodajanjem pustil, in sicer zelo finega kvarcitnega peska in nekoliko večjih (do 1,5 mm) karbonatnih delcev.
Vse posodje labotskih lončarjev je bilo izdelano na lončarskem vretenu. Medtem ko so med mlajšo labotsko lončenino zastopani lonci, sklede, vrči, ročke, ponve, trinožne kozice, pekači, modeli, pečnice itd., pa je nabor oblik pri starejšem posodju precej bolj omejen. Prevladujejo kuhinjski lonci, kar kaže, da so bili prav ti zelo zaželen izdelek labotskih lončarjev.
Ena od prepoznavnih značilnosti keramične produkcije labotskih lončarjev so lončarski znaki v podobi samostrela. V številnih oblikovnih različicah so zastopani na labotski lončenini iz obdobja med 15. in 17. stoletjem. Zanimivo je, da pisni viri tega motiva ne omenjajo. Razlogi za njegovo izbiro niso pojasnjeni, brez dvoma pa je ta lončarski znak označeval izvor izdelkov in je kupcem jamčil visoko kakovost kupljenega kuhinjskega posodja. Prodaja labotske lončenine v druge kraje na Štajerskem, na Koroško, Kranjsko in v sosednje dežele je potekala s pomočjo krošnjarjev, ki so lončenino prodajali od vrat do vrat, pa tudi na rednih tedenskih in letnih sejmih v mestih in trgih.
Kje na Slovenskem še srečamo lončarske znake v podobi samostrela?
Znak samostrela zasledimo v zbirih lončenine na najdiščih širom po Avstriji, z izrazitim težiščem na Koroškem in Štajerskem, izven Avstrije pa v Italiji na območju Furlanije in tudi v Sloveniji, kjer tovrstne znake srečamo na Koroškem na območju Slovenj Gradca in na gradu Ravne, na Štajerskem pa na območju Maribora, na gradu Pohorski dvor (Hompoš) in na gradu Šalek. Pojavljajo se tudi na skrajnem zahodu Slovenije na Goriškem na gradu Kozlov rob nad Tolminom. Najskromneje je bila doslej labotska lončenina zastopana na območju nekdanje dežele Kranjske. Poznani so nam bili le primerki iz Blejskega jezera in tudi iz Ljubljane. Z najdiščem Bukovščica v Selški dolini to vrzel zapolnjujemo. Zaenkrat poznamo šest različnih primerov upodobitve samostrela, kar mogoče daje slutiti, da naši lonci izhajajo iz različnih časovnih obdobij proizvodnje in tudi različnih proizvodnih središč Labotske doline.
