Bronastodobna naselbina v Industrijski coni Trata

Bronastodobna naselbina v Industrijski coni Trata <em>Foto: Jože Štukl</em>
Foto: Jože Štukl
Bronastodobna naselbina v Industrijski coni Trata <em>Foto: Jože Štukl</em>
Foto: Jože Štukl

Na Trati pri Škofji Loki že od leta 2018 potekajo zaščitna arheološka izkopavanja na območju Velikih dobrav in Kozinovega boršta nad Godešičem (Godešič – Arheološko najdišče EŠD 12123). Med raziskavo se je pokazalo, da se na arheološkem najdišču, sicer zavarovanem zaradi dveh železnodobnih gomil, ki sta bili locirani v Kozinovem borštu, nahaja večja prazgodovinska naselbina iz pozne srednje bronaste dobe (15. in 12. stoletje pr. n. št.). Nižinska naselbina leži na ravnini Sorškega polja vzhodno od potoka Žabnica na robu stare rečne terase reke Sore. Arheološka izkopavanja, ki jih kot investitor financira tovarna Filc, d. o. o., izvaja podjetje Avgusta, d. o. o., iz Idrije.

S sistematičnimi arheološkimi raziskavami so bili odkriti ostanki prazgodovinske vasi z najmanj 35 hišami. Stavbe se da prepoznati na podlagi lege jam za kole, ki kažejo večinoma enostavne pravokotne tlorise iz dveh vzporednih linij jam za vertikalne sohe, oz. s sredinsko linijo jam v notranjosti objekta, najverjetneje za nosilnost strehe. Med navpično postavljenimi lesenimi koli – stojkami so bile stene, narejene iz prepleta vej in zamazane z glino s t. i. stenskim lepom. Velikost objektov se giblje med 5 in 7 × 3 m, nekateri pa so večji in kompleksnejši ter dosežejo velikost tudi do 30 × 10 m. Poleg osnovnih objektov je bila dokumentirana še množica različnih vkopov in jam za kole, ki jih ni bilo mogoče povezati v smiselne enote, lahko pa predvidevamo, da gre za različne ograde, prizidke, nadstreške in druge uporabne konstrukcije za vsakdanje življenjske potrebe. Poselitvena slika kaže naselbino raztresenega tipa verjetno brez obrambnih struktur. Meje naselbine še niso bile odkrite, glede na trenutno stanje raziskave lahko predvidevamo, da se je širila še proti zahodu, vzhodu in jugu, medtem ko se proti severu gostota poselitve manjša.

V nekaterih primerih v notranjosti objektov, večinoma pa na prostoru med hišami, je bilo odkritih več shrambnih in odpadnih jam, iz katerih izhaja večina keramičnega gradiva, odkritega v tej prazgodovinski vasi. V shrambnih jamah so običajno vkopani večji lonci za shranjevanje hrane. V veliko primerih lahko ugotavljamo, da so bile te jame po poškodbi prvotnega lonca zapolnjene s črepinjami večjega števila razbitih keramičnih posod in torej sekundarno uporabljene kot odpadne jame.

Med najdbami so predvsem odlomki keramičnih posod za pripravo in shranjevanje hrane, kamnite žrmlje in terilni kamni za mletje in drobljenje zrnja žitaric – s paleobotaničnimi raziskavami so bili odkriti rastlinski ostanki dvozrne pšenice, ječmena, prosa in stročnic, kot sta leča in bob.

Statve

V notranjosti objekta 11 je bila odkrita večja količina odlomkov keramike in več kot 20 keramičnih uteži. Po izkopu keramičnih najdb so se v tleh pokazale jame za kole za konstrukcijo lesenih statev, ki so se nahajale v zahodnem delu objekta. Keramične uteži za statve in vijčki, odkriti v različnih kontekstih, dokazujejo obrt tkanja in predenja znotraj naselbine.

Pripravila: Barbara Brezigar, Avgusta, d. o. o.

Deli naprej