Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
V sredo, 6. aprila, smo v Okroglem stolpu Loškega muzeja odprli samostojno razstavo Jane Jocif Skrita dediščina: Portreti stoletij, na kateri avtorica predstavlja pet fotografskih serij na temo lokalne kulturne dediščine.
V Galeriji Muzeja Žiri so odprli dopolnjeno stalno razstavo Žirovski likovniki umetniki. Zbirko del najvidnejših žirovskih likovnih umetnikov so dopolnili še z osmimi, ki pri svojem ustvarjanju suvereno posegajo po več tehnikah, so mojstri v številnih zvrsteh in delujejo interdisciplinarno.
V kulturni dediščini slovenskega kmečkega ljudstva posebno mesto zaseda poslikana panjska končnica, ki jo v okviru evropske ljudske umetnosti najdemo le na ozemlju južne Koroške, severozahodne Štajerske ter v osrednjem in severnem delu Kranjske, ki ga je poseljevalo le slovensko prebivalstvo.
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta aprila odprta po zimskem odpiralnem času.
V sredo, 30. marca 2022, smo v Galeriji Ivana Groharja odprli razstavo S(trip) kranjskega vizualnega umetnika, striparja, ilustratorja, karikaturista, scenarista in publicista Zorana Smiljanića.
V času vsesplošnega povojnega pomanjkanja v Jugoslaviji so državne oblasti velike upe polagale v kmetijstvo, saj so z njegovim intenziviranjem želele rešiti problem pomanjkanja hrane. Kmetijske zadruge so zato pozivale k nakupu traktorjev in ostalih obdelovalnih strojev.
Čeprav je razširjena skoraj po vsem svetu, se lisica v likovni umetnosti razmeroma redko pojavlja. Še največkrat jo najdemo v ilustracijah basni, bestiarijh in v obrobju molitvenikov, na Slovenskem še na poslikanih panjskih končnicah.
Ste vedeli, da je cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu ena najstarejših romarskih cerkva na Slovenskem in ena od treh evropskih cerkva, v katerih hranijo kitovo rebro? Te in številne druge zanimivosti lahko izveste vsak aprilski konec tedna na brezplačnem vodstvu!
V Loškem muzeju smo evidentirali niz Berkovih risb, ki se osredotočajo na vprašanja, povezana s problematiko onesnaževanja in hkrati ohranjanja okolja.
V sredo, 26. marca 1511, je Kranjsko in Furlanijo stresel najmočnejši doslej znan potres v tem delu Evrope. Po današnjih ocenah strokovnjakov je njegova magnituda znašala okrog 6,8 stopnje po evropski potresni lestvici, žarišče pa naj bi bilo v Furlaniji oziroma na območju Idrije.