Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Miklavževanje je bilo 1. junija 2021 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Kot nosilca enote sta navedena Frančiškanski samostan v Ljubljani in Skupnost fantov in deklet iz Godešiča s skrbnikom in dolgoletnim Miklavžem Borutom Slabetom.
Puštalski likovni ustvarjalci so ohranjevalci bogate loške umetnostnozgodovinske tradicije in hkrati tvorci nove likovne sporočilnosti. Njihova novejša dela so od 1. junija 2021 na ogled v Galeriji Sokolskega doma Škofja Loka.
Loški likovni ustvarjalec Domen Slana se bo s svojimi novejšimi likovni deli predstavil v galeriji Ex Arte na Židovski 5 v Ljubljani. Razstava bo na ogled od 10. do 30. junija 2021.
Letos obeležujemo 140. obletnico rojstva slikarja in liustratorja Gvidona Birolle. V stalni zbirki Loškega muzeja sta na ogled dve njegovi oljni sliki, hranimo pa tudi njegove originalne ilustracije za dve knjižni deli – Repoštev, gospodar Krkonošev in Irske pravljice.
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta junija odprta po poletnem odpiralnem času.
Letošnji mednarodni muzejski dan smo v Loškem muzeju obeležili z brezplačnim vstopom, tremi novimi videopredstavitvami izbranih del iz umetnostnozgodovinskih zbirk in sodelovanjem na urbani razstavi plakatov po Ljubljani.
Razstavo Barbare Demšar Obsijani s soncem v Galeriji Ivana Groharja odpiramo virtualno! V videu jo predstavljata umetnica in kustos Boštjan Soklič, v živo pa bo na ogled od jutri, 27. maja.
Kancler oglejskega patriarha Paolo Santonino je na treh vizitacijskih popotovanjih v letih 1485 do 1487 spremljal škofa Petra Carlija, patriarhovega generalnega vikarja. V svojih zapisih je posebno pozornost namenjal jedem, s katerimi so postregli njemu in ostalim lačnim članom odprave.
Prva Mala Groharjeva slikarska kolonija je bila organizirana leta 1969 v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Pod geslom Ljubimo svojo domovino in njene bratske narode so učenci iz različnih predelov Jugoslavije s svinčniki in barvami na risalnih listih upodabljali Škofjo Loko.
Slovenski čebelnjak je prehodil razvojno pot od enostavne konstrukcije z enokapno streho, postavljeno na štirih stebričih, do arhitekture z dvokapno streho, ki jo kot slovenski čebelnjak prepoznamo še danes.