Ponedeljek, 1. junij 2020
Sproščanje zaščitnih ukrepov
Ob splošnem sproščanju zaščitnih ukrepov za zamejitev širjenja koronavirusa ukrepe ob obisku muzeja sprošča tudi Loški muzej Škofja Loka.
Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Ob splošnem sproščanju zaščitnih ukrepov za zamejitev širjenja koronavirusa ukrepe ob obisku muzeja sprošča tudi Loški muzej Škofja Loka.
Loški muzej bo junija odprt od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, Galerija Ivana Groharja pa od torka do petka od 10.00 do 14.00, ob sredah do 18.00, ob sobotah in nedeljah pa od 9.00 do 13.00.
Mušterske bukve, ki jih hranimo v Loškem muzeju, so izjemen dokument obrtnega tkalskega znanja. Nastale so v času, ko je industrijsko blago že dodobra izpodrinilo obrtne izdelke.
Od 27. maja 2020 bo v Galeriji Ivana Groharja na ogled razstavni projekt Zornica, pri katerem sodelujejo Janez Jocif in Capella Carniola, Agata Pavlovec, Andrej Perko, Tone Štamcar in Maja Šubic, kustosa razstave pa sta Barbara Sterle Vurnik in Janez Jocif.
Mednarodni muzejski dan je bil letos posvečen temi Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost. Muzeji in galerije smo svoje projekte in dobre prakse s tega področja predstavili na virtualni razstavi.
Začetki Loškega gospostva segajo v leto 973, ko je nemški cesar Oton II. z darilno listino freisinškemu škofu Abrahamu podaril naselje Loko, Selško in večji del Poljanske doline ter Sorškega polja. Nekoliko kasneje je nastala Škofja Loka.
Loški muzej bo maja odprt od torka do nedelje med 10. in 18. uro, Galerija Ivana Groharja pa ob torkih, četrtkih in petkih med 10. in 14. uro, ob sredah med 10. in 18. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 13. uro.
Objavljamo natančna navodila za varen obisk muzeja. Vanj vstopajte zdravi, z lastno zaščitno masko in ves čas upoštevajte vse zaščitne ukrepe.
Iz šolskega lista uršulinskih šol na Loškem gradu lahko razberemo kratko zgodovino šolskega poslopja in opredelitev učnega jezika, priloženi pa sta tudi skici tlorisa pritličja gradu in grajskega vrta.
Delovne razmere v Šeširju so bile v 20. in prvi polovici 30. let 20. stoletja zelo težke. Nestalnost zaposlitve, neizplačevanje nadur, delo v nevarnih pogojih in nizke plače so delavce in delavke leta 1935 pripeljale do stavke.