Torek, 19. januar 2021
Sožitje na grajskem vrtu je dobra praksa trajnostnega urbanega razvoja
Projekt Sožitje na grajskem vrtu je bil uvrščen med 15 dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja po izboru Inštituta za politike prostora.
Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Projekt Sožitje na grajskem vrtu je bil uvrščen med 15 dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja po izboru Inštituta za politike prostora.
Slikar Pavel Florjančič je popolnoma predan tihožitni tematiki. Prodornost njegovega jasnega, do konca izčiščenega vpogleda v skrivnostni svet razporejene predmetnosti, je v kontekstu slikarskega podajanja prostorske intime izjemna.
Konrad Peternelj Slovenec je bil kot likovni samorastnik eden pomembnejših predstavnikov "žirovske šole" naivnega slikarstva, ki se je v slovenskem prostoru uveljavila v 60. letih prejšnjega stoletja.
Kustosinja Loškega muzeja Biljana Ristić je v soavtorstvu s Silvom Pivkom napisala dva prispevka za zbornik Gorenjevaško in Hotaveljsko skozi čas, ki predstavlja to območje skozi različna zgodovinska obdobja in vsebinske sklope.
Loški muzej Škofja Loka je z bogatim fotografskim gradivom iz druge svetovne vojne sodeloval pri pripravi videa o medvojnem dogajanju v vasi Dražgoše.
Na spletu lahko prisluhnete oddaji Radia Študent Odprti termin za kulturo, v kateri je kustosinja Loškega muzeja Biljana Ristić podala kratek zgodovinski pregled upodobitev loškega grba.
Mojca Pintar spada med zanimivejše likovne osebnosti na Loškem. Svoje likovne zamisli prepričljivo konkretizira, jih v sosledju sklopov vsebinsko-formalno razširja in poglablja, ob tem pa brez sentimentalnosti izpostavlja osebna občutja, ki so arhaična in vizionarska.
Glede na včerajšnji vladni odlok se Loški muzej Škofja Loka v soboto, 9. januarja 2021, za obiskovalke in obiskovalce ponovno zapira.
Objavljamo razpis za oddajo lokala na Loškem gradu v najem, in sicer za opravljanje gostinske dejavnosti kavarne in organiziranje prireditev, primernih muzejski dejavnosti in lokaciji.
Rog izobilja je v sodobnih upodobitvah in razumevanju rogu podobna pletena košara, ki so jo v preteklosti tradicionalno uporabljali za transport in hrambo sadja ter drugih darov narave, v klasični antiki pa je bil simbol rodovitnosti, obilja, radodarnosti, prehrane, bogastva in sreče.