Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Mednarodno združenje Evropska mreža za praznovanje velikega tedna in velike noči je izdalo novo knjižno publikacijo Veliki teden – živa tradicija, v kateri je objavljen tudi prispevek kustosa Loškega muzeja Jožeta Štukla o Škofjeloškem pasijonu.
Freska z ikonografskim motivom Svete Nedelje, ki je naslikana na zunanji zahodni fasadi romarske cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, vsebuje kar nekaj prizorov, povezanih s pripravljanjem hrane ali obdelovanjem zemlje oziroma gojenjem rastlin za pridobivanje hrane.
V Loškem muzeju hranimo več likovnih del akademskega slikarja Evgena Sajovica, sicer Ljubljančana, ki je veliko svoje umetniške pozornosti namenjal prav slikoviti motiviki loške krajine.
Danes, 23. aprila 2021, bi slikar Ive Šubic praznoval 99 let, njegovo 100. obletnico rojstva pa bomo v Loškem muzeju naslednje leto obeležili z večjo pregledno razstavo v Galeriji na gradu in predstavili tudi nekatera njegova manj znana dela.
V Fokusu je od danes na ogled najstarejša puška iz stalne zbirke Loškega muzeja, ki je bila izdelana v 17. stoletju in jo poleg likovne dovršenosti odlikujeta tudi dve izjemni konstrukcijski posebnosti.
Izšla je dvojna številka mednarodnega zbornika Občine Škofja Loka Pasijonski almanah, ki prinaša znanstvene, strokovne in poljudne pasijonske vsebine iz tujega in domačega prostora.
Ob Trenutni razstavi Andreja Štularja v Galeriji Ivana Groharja smo za otroke pripravili kratko predstavitev razstave, tehnik asemblaža in readymada ter navodila za ustvarjanje lika A-sem-blažka/e.
Slikar in likovni pedagog Franc Novinc iz Godešiča pri Škofji Loki, tudi član Združenja umetnikov Škofja Loka in eden od njegovih ustanoviteljev, je letošnji prejemnik Jakopičeve nagrade za življenjsko delo.
Oblačilna kultura v antičnem in poznoantičnem obdobju je bila nekoliko drugačna od današnje. Gumbov še niso poznali, zato so za spenjanje obleke uporabljali posebne sponke – fibule.
V Loškem muzeju Škofja Loka hranimo nekaj slik umetnika Janeza Sedeja, ki je v slovensko slikarstvo prišel skozi vrata naivcev, na temelju svoje slikarske kvalitete pa se je trajno zapisal v zgodovino domače umetnosti.