Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Oltarna freska Snemanje s križa v kapeli Puštalskega gradu, posvečeni sv. Križu, je delo furlanskega slikarja Giulia Quaglia iz leta 1706 in sodi med dragocenejše umetnine v Škofji Loki.
Pomlad je že v polnem razcvetu, čebele že pridno letajo s cveta na cvet in z rilčkom iz cvetov srkajo medičino in mano. To shranijo v medni golši in odletijo v panj.
Letos mineva 60 let od postavitve prve spominske zbirke Ivana Groharja v Sorici. Uredili so jo v tamkajšnjem župnišču, kjer je Grohar v mladosti nekaj časa tudi živel.
V prizadevanju za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom Loški muzej in Galerijo Ivana Groharja za obiskovalke in obiskovalce zapiramo. Ukrep velja od 13. 3. 2020 do preklica. V tem času smo dosegljivi po e-pošti.
Kljub strogim pravilom uršulinskih šol, ki so določala celo interakcijo med gojenkami, se je med njimi spletlo precej tesnih prijateljskih vezi, o čemer priča tudi spominska knjiga, v katero so vpisovale svoje misli in spomine.
Na velikem zborovanju Slovenske krščanske socialne zveze leta 1905 je bila dana prva javna pobuda za vključevanje telovadbe v program izobraževalnih društev. Leta 1909 je bil ustanovljen telovadni odsek Orli, leta 1919 pa še dekliški krožek Orlice.
Na Loški grad se nanaša omemba v pisnih virih iz leta 1202, kjer beremo o močno utrjenem gradu v Loki.
Na ogled postavljamo prva tihožitja, ki smo jih v okviru ustvarjalnega natečaja Moje tihožitje v času karantene prejeli ta teden.
V videoarhivu Loškega muzeja si lahko ogledate posnetek predavanja, v katerem se je dr. Asta Vrečko posvetila zgodovini društev umetnikov na Slovenskem v času družbenih sprememb in njihovi vlogi.
Jajce je prastar simbol, ki ga najdemo v skoraj vseh preprostih in razvitih religijah sveta. Slovenska velikonočna jajca – pirhi, pisanice, remenke – se uvršajo med najlepše okrašene primerke v Evropi.