Judežev poljub iz severne ladje cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Judežev poljub (pasijonski cikel), severna stena severne ladje, 1400–1410. Kopijo hrani Loški muzej Škofja Loka.
Judežev poljub (pasijonski cikel), severna stena severne ladje, 1400–1410. Kopijo hrani Loški muzej Škofja Loka.

V Loškem muzeju hranimo kopijo freske Judežev poljub, ki jo je v drugi polovici 30. let prejšnjega stoletja naročil Janez Veider, tedanji starološki kaplan in avtor (prvega) Vodiča po Crngrobu. Originalna poslikava je sicer v zgornjem pasu severne stene crngrobške cerkve, kjer so delno ohranjeni prizori Kristusovega trpljenja iz začetka 15. stoletja.

Te upodobitve so posebej zanimive zaradi svetle barve Kristusovih las. Plavolasi Odrešenik je tu prikazan kot Nepremagljivo sonce, hkrati pa njegovi svetli kodri odražajo lepotna merila časa, po katerih so bili svetla polt, oči in lasje lepši kot temnejši. Zlate lase in belo polt so v srednjem veku povezovali s svetništvom in dobroto, temne poteze pa nasprotno z grehom in zlom.

Judežev poljub ali izdajstvo Jezusa v vrtu Getsemani pod Oljsko goro kronološko sledi zadnji večerji. Medtem ko so Jezus in učenci molili, je eden od njih, Juda, šel iskat vojake in jih pripeljal k učitelju. Dogovorjeni so bili, da bo Juda poljubil Jezusa in tako pokazal vojakom, koga naj zvežejo. Judje so svojim učiteljem v znak spoštovanja poljubljali roke ali stopala; poljub na obraz je bil v tem kontekstu manj običajen. Judežev poljub je postal simbol izdajstva in v mnogih jezikih je še danes sinonim za zahrbtno izdajo.