Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Logotip projekta Crngrob naokrog, ki ga je oblikoval Simon Pavlič, v svoji podobi črpa iz za cerkvene stavbe zelo značilnega elementa, ki pa ga pogosto spregledamo – znamenja na vrhu zvonika. Če postanemo bolj pozorni na to, kaj dejansko zaljša strehe prenekaterih zvonikov pri nas, naletimo na različne simbole, ki imajo v krščanstvu posebno močno vlogo.
V crngrobških gozdovih je nekoč živela velikanka – ajdovska deklica. Podnevi in ponoči je ob Selščici pasla svojo čredo ovc, ki se je iz dneva v dan množila, in deklica nikoli ni bila lačna.
Romarska cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu ima bogato baročno notranjo opremo, med drugim tudi stranski oltar sv. Lucije, na katerem stoji zanimiv kip Brezmadežne z detetom v desnici in žezlom v levici.
Crngrobška cerkev Marijinega oznanjenja je bila nekdaj zelo priljubljeno romarsko središče in romarska pot k Materi Božji v Crngrobu je ena najstarejših v Slovenji. Janez Veider je v svojem vodiču leta 1936 zapisal, da je bil Crngrob "največja božja pot ne samo na Gorenjskem, temveč daleč naokoli".
Še komaj vidna freska sv. Krištofa, ki jo je v 15. stoletju upodobil Mojster Bolfgang, se nahaja na južni fasadi cerkve, poleg današnjega vhoda, na zahodni strani zvonika pa najdemo Krištofa, ki na ramenih nosi malega Kristusa in ga je leta 1863 naslikal podobar Janez Gosar starejši.
Crngrobška freska Kristusovega rojstva, ki je nastala v krogu delavnice Mojstra Bolfganga, je eden najlepših spomenikov gotskega stenskega slikarstva na Slovenskem. Prizor vključuje tudi izjemno redek žanrski motiv Jožefa pri kuhanju.
Ob pomanjkanju pisnih virov, ki bi jasno opisali fizično podobo Jezusa Kristusa, se je od prvih stoletij našega štetja razvilo več različnih načinov njegovega upodabljanja. Prizori Kristusovega trpljenja iz cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu so še posebej zanimivi ravno zaradi Kristusove barve las in oči, ki so nenavadno svetli.
V začetku 16. stoletja je crngrobška cerkev Marijinega oznanjenja doživela že četrto povečavo. Predstavniki posvetne in cerkvene oblasti so pogodbo o gradnji podpisali z mojstrom Jurkom, iz katere izvemo tudi marsikatero zanimivost o srednjeveških graditeljih cerkva, pa tudi o poteku zidanja, ki je bil vse prej kot gladek.
Križanje je edini ohranjeni prizor najstarejših poslikav v severni ladji crngrobške cerkve in ena najstarejših ohranjenih poslikav iz obdobja gotike na naših tleh. Na levi strani prizora so poleg Kristusa še Marija in dve ženski figuri, desni del pa je uničen.
Prizor Zadnje večerje je od dozidave vhodne lope na zahodni strani skrit na podstrešju crngrobške cerkve in je najvišji izmed prizorov Kristusovega trpljenja, ki so v času nastanka prekrivali skoraj celotno zahodno fasado cerkve. Delo velja za edino skoraj v celoti ohranjeno poslikano fasado na Slovenskem.