Dve upodobitvi sv. Krištofa na zunanjosti crngrobške cerkve

V 60. letih je bil Bolfgangov Krištof že slabše ohranjen, vendar še dobro razpoznaven. <em>Foto: Tone Mlakar</em>
V 60. letih je bil Bolfgangov Krištof že slabše ohranjen, vendar še dobro razpoznaven. Foto: Tone Mlakar
V 40. letih prejšnjega stoletja je bil Bolfgangov Krištof še dobro viden, prav tako je bila ohranjena Gosarjeva bordura okoli stranskega vhodnega portala. Crngrob, cerkev Marijinega Oznanjenja, Veliki ponedeljek, 1943. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
V 40. letih prejšnjega stoletja je bil Bolfgangov Krištof še dobro viden, prav tako je bila ohranjena Gosarjeva bordura okoli stranskega vhodnega portala. Crngrob, cerkev Marijinega Oznanjenja, Veliki ponedeljek, 1943. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Janez Gosar, sv. Krištof (1863) <em>Foto: Jana Jocif</em>
Janez Gosar, sv. Krištof (1863) Foto: Jana Jocif
Od poslikave Mojstra Bolfganga (1464) je danes vidna le še bordura. <em>Foto: Jana Jocif</em>
Od poslikave Mojstra Bolfganga (1464) je danes vidna le še bordura. Foto: Jana Jocif
Janez Gosar, sv. Krištof (1863), detajl ribe Faronike. <em>Foto: Jana Jocif</em>
Janez Gosar, sv. Krištof (1863), detajl ribe Faronike. Foto: Jana Jocif

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu je eden od najbolj kompleksnih spomenikov na Slovenskem. Na mestu današnje severne ladje je že vsaj v 13. stoletju stala prvotna cerkev, posvečena Materi božji. V tem času je bilo na Sorškem polju le malo prebivalcev, iz česar bi lahko sklepali, da je bila že prvotna cerkev zgrajena kot romarska. Leta 1273 so začeli graditi romansko cerkev in najstarejši ohranjeni deli stavbe so iz tega obdobja.

Freske na zunanjosti cerkve so nastajale v širokem časovnem razponu, od zgodnjega 14. stoletja pa vse do sredine 19. stoletja. Že sredi 15. stoletja so upodobili prvo od dveh podob sv. Krištofa v Crngrobu. Tega svetnika so na naših tleh pogosto upodabljali na zunanjosti cerkve, in sicer tako, da je freska gledala proti vasi. Po ljudskem verovanju namreč tisti, ki zjutraj ugleda podobo sv. Krištofa, tisti dan ne bo umrl. Ljudska domišljija je svetnika še ožje povezala prav s Crngrobom. Neka legenda pravi, da je reka Sava včasih tekla prav pod vzpetino, na kateri je postavljena cerkev Marijinega oznanjenja. V času poplav je voda tako narasla, da romarji niso mogli do cerkve. Takrat jim je na pomoč priskočil sv. Krištof. Čez noč je Savi spremenil strugo in voda se je umaknila v sedanjo, da so se lahko romarji lahko poklonili crngrobški Mariji.

Mojster Bolfgang

Na južni fasadi cerkve, poleg današnjega vhoda v cerkev, se nahaja še komaj vidna freska sv. Krištofa. Avtor, Mojster Bolfgang (izpričan v 15. stoletju), jo je datiral z letnico 1464. Freska je že skoraj povsem zbledela, poleg tega jo je dodatno poškodovalo neogotsko okno. V bledih obrisih lahko še komaj prepoznamo figuro Krištofa, ki na desni rami nosi dete. Leta 1840 je fresko opisal zgodovinopisec Karl Jožef Prenner: "Tu se pojavi [Krištof] v stari nemški noši, na levi rami nosi Odrešenika v podobi otroka, v desnici pa drži ogromno drevo, ki je bilo do vrha slečeno lubja, kot sprehajalno palico. Bolje rečeno – nanjo se naslanja in brca skozi morje, kot bi prečkal potok. Na jezeru, ki v valovih kroži ob velikanovih nogah, se vidijo morske deklice in ladje z jambori. Ta stara slika je na spodnjem koncu, do četrtine celotne višine, polna podpisov [romarjev] iz 16. in 17. stoletja z dodanimi letnicami."

Freska je bila v sredini prejšnjega stoletja še dovolj dobro ohranjena, da jo je lahko opisal tudi France Stele (1962). V vodi ob Krištofovih nogah so bile še vidne ribe, Neptun s trizobom in riba Faronika.

Janez Gosar st.

Na zahodni strani zvonika je leta 1863 podobar Janez Gosar starejši (1830–1887) naslikal Krištofa, ki na ramenih nosi malega Kristusa. V crngrobški cerkvi je istočasno v neogotskem slogu naredil tudi slikarski okras južnega portala (danes ni ohranjen). Zanimivo je, da poslikava gleda v hrib in ne proti vasi, tako kot je bilo tradicionalno. Na freski je več mitoloških bitij, med njimi tudi riba Faronika – bajeslovno bitje iz slovenske ljudske pripovedi. Po legendi naj bi riba prebivala na dnu morja. Ob njenem premikanju se strese zemlja in takrat nastanejo zemeljske katastrofe. Ljudsko verovanje še pravi, da bo ves svet potopljen, ko bo riba izpustila svoj rep. Ime ribe Faronike je povezano s faraonovimi vojščaki iz Svetega pisma, ki jih je požrlo Rdeče morje in so se spremenili v ribe, ki občasno prevzamejo človeško obliko. Manj znana lokalna legenda pravi, da je riba Faronika požrla grofovsko deklico, ki je padla v morje. Po posredovanju crngrobške Marije pa se je deklice usmilila in jo nepoškodovano vrnila na kopno.

Pripravila: Nina Misson

Literatura:

  • France STELE, Crngrob, Spomeniški vodniki, 3, Ljubljana 1962.
  • Dušan KOMAN, Vodnik Karla Prennerja po Crngrobu in okolici, Loški razgledi, 2003, 50, str. 43–54.

Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014-2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino odgovarja Loški muzej Škofja Loka, ki je nosilec aktivnosti.