Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Dopasna podoba Jožefa iz prizora Kristusovega rojstva je kopija osrednje figure enega od štirih še ohranjenih prizorov iz cikla Marijinega življenja, s katerim so v začetku 14. stoletja prekrili prvotno poslikavo severne ladje.
V Loškem muzeju hranimo kopijo freske Judežev poljub, ki jo je v drugi polovici 30. let prejšnjega stoletja naročil Janez Veider. Originalna poslikava je sicer v zgornjem pasu severne stene crngrobške cerkve, kjer so delno ohranjeni prizori Kristusovega trpljenja iz začetka 15. stoletja.
Na južni steni severne ladje crngrobške cerkve je Mojster Bolfgang upodobil štiri svetnice, ki so živele v prvih stoletjih našega štetja, ko je bila krščanska vera še preganjana. Vse so umrle mučeniške smrti in so posebne priprošnjice v sili in težkih situacijah. Sv. Marjeta je upodobljena z zmajem pri nogah.
Freska sv. Ane Samotretje je bila ob odkritju poslikav v severni ladji crngrobške cerkve slabo ohranjena. Zaradi odkrivanja spodnje plasti so jo leta 1935 sneli, v začetku 50. let pa prenesli v takratni Muzej cerkvene umetnostni na Blejskem otoku. Danes jo hrani Narodna galerija.
Pod prizorom Kristusovega rojstva je Mojster Bolfgang naslikal prizor Poklon treh kraljev, ki je bil snet zaradi odkrivanja spodnje plasti. Vse, kar je ostalo, so fragmenti, ki jih hranijo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Na enem je ohranjena rombasta kotna bordura, na drugem pa bogata draperija z brokatnim vzorcem, ki je enak vzorcu na plašču svete Marjete.
Pod upodobitvijo sv. Ane Samotretje je Mojster Bolfgang upodobil sv. Martina na konju. Na fotografijah freske pred snemanjem iz leta 1935 lahko razberemo le zadnji del belega konja in drevo daleč za njim. Po fotografijah sodeč je snemanje prestala vsaj glava svetega Martina, čeprav danes velja za izgubljeno.
Sveta Nedelja je vernike ob vhodu v cerkev opozarjala, naj spoštujejo nedeljo kot dan, namenjen vzdržnosti od dela – tako kot je po krščanskem verovanju Bog po šestih dneh, v katerih je iz nič ustvaril vse snovno, sedmi dan namenil počitku.
Pred zahodno fasado cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu je loški stavbenik Janez Krstnik Molinaro v 19. stoletju prizidal vhodno lopo. Na bazi enega od stebrov, ki se nahaja blizu nekdanjega glavnega vhoda v cerkev, je v kamen vtisnjena konjska podkev.