Past za hudiča?
Odtis konjske podkve v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu
Pred zahodno fasado cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu je loški stavbenik Janez Krstnik Molinaro v 19. stoletju prizidal vhodno lopo. Preddverje s križnorebrastim obokanjem, ki ga podpira dvanajst stebrov, je nadomestilo staro leseno strukturo. Namen preddverja je, da označuje glavni vhod v svetišče, romarjem in drugim obiskovalcem pa tudi dodaten pokrit prostor v primeru slabega vremena ali pri velikem obisku cerkve. Če si od bližje pogledamo bazo stebra, ki se nahaja blizu nekdanjega glavnega vhoda, ki je danes zaprt, pa lahko opazimo, da je v kamnu vtisnjena konjska podkev.
Lokalna legenda pravi, da so nekoč Turki, ko so požigali okoliška polja in ropali po vaseh, nameravali napasti tudi cerkev. Svetišču v bran se je postavila sama Marija, ki se je usedla na vrh zvonika in v svoj predpasnik lovila krogle napadalcev. Turki se kljub temu niso vdali in njihov poveljnik je razbil vrata in hotel kar na konju hotel v cerkev. V tistem trenutku je zaradi svoje zle namere oslepel, vendar ga to ni odvrnilo. Še naprej je jezdil proti oltarju, zato je Marija udarila po njem, da se je s konjem vred vdrl v tla, od njiju pa je ostal le še odtis podkve.
V resnici v času, ko je bila postavljena vhodna lopa, Turkov že zdavnaj ni bilo več v naših krajih. Natančnega vzroka, zakaj je podkev na podstavku, tako ne poznamo, lahko pa bi šlo za odraz ljudskega verovanja, po katerem se hudič ne približa stavbi, če je blizu vrat konjska podkev. Pri nas je podkev sicer bolj poznana kot simbol sreče, pri čemer mora biti s konicama obrnjena navzgor, da se sreča steče v tako nastalo “čašo” in ne pade ven. Pri “narobe” obrnjeni podkvi, kot je v Crngrobu, pa lahko hudiča, poosebljeno zlo, ujamemo in priklenemo k tlom.
Pripravila: Nina Misson
Vir: