Spoznajmo obrti v Škofji Loki

Najstarejše arheološke najdbe na slovenskih tleh, ki kažejo na ukvarjanje prebivalstva z obrtnimi dejavnostmi, so predmeti, povezani z lončarstvom, kovaštvom in tkalstvom – te najdemo tudi na škofjeloškem območju in segajo v obdobje bakrene dobe (3800–2300 pr. n. št.). Sem sodijo glinene uteži za tkalske statve, ki so bile izkopane v Lubniški jami in Kevdrcu. Najdbe kovanih izdelkov na Škofjeloškem pa so iz obdobja starejše železne dobe (800–300 let pr. n. št.).

Z razvojem trgov in mest v srednjem veku so se začele obrti pospešeno razvijati. Ob tem so si meščani prizadevali, da bi te postale monopol mestnih obrtnikov, ki so v mestu predstavljali večino prebivalstva. Obrtniki posameznih panog so se združevali v posebne organizacije, imenovane cehi. V Škofji Loki so bili od 15. stoletja dalje tako krojaški, krznarski, čevljarski in kovaški ceh. Iz Hörnigkove statistike obrtnikov slovenskih mest in trgov lahko razberemo, da je Škofja Loka leta 1673 premogla kar 95 mojstrov in 30 pomočnikov. Ob tem je treba omeniti, da niso bile vse obrti organizirane v cehe ali imele svoje cehovske organizacije v lastnem mestu. Določeni obrtniki so se namreč pridružili v ceh kakega drugega mesta.

S francosko zasedbo Kranjske v času Ilirskih provinc (1809–1813) so bile cehovske organizacije odpravljene in razglašena je bila obrtna svoboda. S koncem Ilirskih provinc je avstrijska vlada sicer dovolila obnovitev cehov, vendar ti niso imeli nekdanjega značaja, veljave in pravic. S tem so se cehi ponovno preoblikovali v cerkvene bratovščine oziroma dobrodelna društva.

Kljub temu so mnoge obrti 19. in 20. stoletja izšle prav iz cehovske tradicije. V tem času so bile v Škofji Loki dobro poznane naslednje obrti: barvarstvo, čipkarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, usnjarstvo, krznarstvo, irharstvo, čevljarstvo in klobučarstvo. Po popisu prebivalstva iz leta 1880 je bilo v Škofji Loki kar 555 obrtnikov z obrtnimi delavnicami, med njimi štirje barvarji, 10 klobučarjev, 21 kovačev in žebljar. Število je do leta 1921 upadlo na 333 znanih obrtnikov, ob čemer pa so se pojavile tudi nekatere nove obrtne panoge, med njimi sodavičarstvo.

Pripravila: Sara Šifrar Krajnik

Literatura in viri:

  • Andrejka, Rudolf, Škofjeloški cehi. V: Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj. Škofja Loka 1936.
  • Blaznik, Pavle, O cehih na Slovenskem, Škofja Loka 1940.
  • Bogataj, Janez, Domača obrt na Slovenskem, Ljubljana 1989.
  • Bogataj, Janez, Klobučarstvo. V: Slovenski etnološki leksikon, Angelos Baš, ur. 2. ponatis. Ljubljana 2011.
  • Bogataj, Janez, Ljudska umetnost in obrt v Sloveniji, Ljubljana 1993.
  • Bogataj, Janez, Modrotiskarstvo. V: Slovenski etnološki leksikon, Angelos Baš, ur. 2. ponatis. Ljubljana 2011.
  • Bogataj, Janez, Sodavičarstvo. V: Slovenski etnološki leksikon, Angelos Baš, ur. 2. ponatis. Ljubljana 2011.
  • Dular, Andrej, Modeli za modrotisk: Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana 2000.
  • Ferle, Mojca, Kovači v Škofji Loki. V: Loški razgledi, letnik 34, št. 1, 1986, str. 87–103.
  • Gorišek, Doroteja, Barvarska obrt v Škofji Loki. V: Loški razgledi, letnik 6, št. 1, 1959, str. 158–166.
  • Gorišek, Doroteja, Loški klobučarji. V: Loški razgledi, letnik 5, št. 1, 1958, str. 173–177.
  • Mohorič, Ivan, Škofjeloško platnarstvo in njegov zaton. V: Loški razgledi, letnik 2, št. 1, 1955, str. 71–80.
  • Rupel, Mirko, Valvasorjevo berilo, Ljubljana 1951.
  • Sterle, Meta, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja: Občina Škofja Loka, Ljubljana 1984.
  • Sterle, Meta, Klobučarska obrt v Škofji Loki od 18. do srede 20. stoletja. V: Loški razgledi, letnik 25, št. 1, 1978, str. 96–113.
  • Sterle, Meta, Platnarstvo na Loškem od sredine 18. stoletja do danes. V: Loški razgledi, letnik 27, št. 1, 1980, str. 131–150.
  • Sterle, Meta, Sodavičarstvo na Loškem. V: Loški razgledi, letnik 32, št. 1, 1985, str. 112-127.
  • Šifrer Bulovec, Mojca, Klobuk se predstavi. V: Izza klobuka, Tadej Curk, ur. Škofja Loka 2020.
  • Šifrer Bulovec, Mojca, Kratka zgodovina železarstva. V: Kuj me življenje, kuj. Škofja Loka 2013.
  • Šifrer Bulovec, Mojca, Prenovljene in dopolnjene zbirke o platnarstvu ter barvarstvu, malem kruhku in umetnem cvetju v Loškem muzeju. V: Loški razgledi, letnik 47, št. 1, 2000, str. 343–347.
  • Štukl, France, Knjiga hiš v Škofji Loki II. Škofja Loka 1984.
  • Štukl, France, Škofja Loka in njeno prebivalstvo v preteklosti. V: Loški razgledi, letnik 19, št. 1, 1972, str. 131–142.
  • Štukl, Jože, Najstarejša ognjišča na Loškem. V: Ločanka, september 2021, št. 8, str. 8–9.
  • SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 159, Popis prebivalstva Škofja Loka – mesto, 1880.
  • SI_ZAL_ŠKL/0141, Skupščina občine Škofja Loka s predniki – obrtne zadeve, t. e. 1, a. e. 4, Register obrti, industrije in trgovine do leta 1948.
Začetek in razvoj obrti v Škofji Loki