Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Crngrobška freska Kristusovega rojstva, ki je nastala v krogu delavnice Mojstra Bolfganga, je eden najlepših spomenikov gotskega stenskega slikarstva na Slovenskem. Prizor vključuje tudi izjemno redek žanrski motiv Jožefa pri kuhanju.
Freska z ikonografskim motivom Svete Nedelje, ki je naslikana na zunanji zahodni fasadi romarske cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, vsebuje kar nekaj prizorov, povezanih s pripravljanjem hrane ali obdelovanjem zemlje oziroma gojenjem rastlin za pridobivanje hrane.
Na južni steni prezbiterija cerkve sv. Križa na Križni Gori je naslikana legenda iz življenja svetega Urha, ausgburškega škofa, ki vsebuje tudi kulinarične motive.
Kancler oglejskega patriarha Paolo Santonino je na treh vizitacijskih popotovanjih v letih 1485 do 1487 spremljal škofa Petra Carlija, patriarhovega generalnega vikarja. V svojih zapisih je posebno pozornost namenjal jedem, s katerimi so postregli njemu in ostalim lačnim članom odprave.
Janez Vajkard Valvasor je v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske (1689) strnil topografski, zgodovinopisni in etnološki opis dežele, med drugim je pisal tudi o kmečki prehrani tistega časa.
Hrana povezuje naravo z družbo in kulturo, kot táko pa jo je treba brati tudi v Šubičevih delih, kjer je navadno vključena v različne likovne motive: od dela na polju, predelave hrane, do omizja ali portretov. Do hrane in kmečkega dela je umetnik čutil globoko spoštovanje, zato imata lahko tudi simbolni pomen.