Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Kuharska knjiga Ta dobra stara kuha, ki jo je Pavle Hafner napisal po pripovedovanju mame Ančke, najstarejše hčere zadnje gospodinje na Visokem, in babice Ane Kalan, nam na zanimiv način odstira skrivnosti in bogastvo kulinarike loškega človeka ob njegovem delavniku in praznikih.
Zahteve po raznovrstnih in sodobnih napravah za gospodinjstvo so se v Jugoslaviji od 50. let dalje postopno večale. Največji proizvodnji trg gospodinjskih aparatov je v teh letih predstavljala Slovenija, med najbolj znane proizvajalce pa je sodila tovarna Iskra.
Za žebljarske kraje na Gorenjskem je bilo 19. stoletje čas velikih pretresov. Velika lakota in epidemija kolere sta se v ljudski spomin zapisali tudi v Kropi in Kamni Gorici. Po koncu napoleonskih vojn naj bi bilo v Kropi takšno pomanjkanje, da so si "reveži kuhali koprive in travo, pa tudi od lakote umirali."
Med je bil v preteklosti pomembno sladilo, v 19. stoletju pa ga je najprej v mestih, potem pa tudi na podeželju skoraj povsem nadomestil sladkor.
Na cvetno nedeljo krščanski verniki blagoslavljajo v butare povezano pomladansko zelenje. V vaseh Gornjesavske doline jih sestavijo le iz sromse (čremse), smerinja (brinja) in macar (mačic) ter okrasijo z doma pripravljenimi prestami.
Razstavo Mavričnost kulture in kulinarike Jesenic, ki jo je Gornjesavski muzej Jesenice pripravil v Muzeju Kosova graščina Jesenice, si lahko ogledate tudi virtualno.
Vsi prebivalci starega mestnega jedra Škofje Loke ne le poznajo, ampak tudi zahajajo v hišo na Mestnem trgu 9, malokdo pa ve, da je bil na dvorišču te hiše leta 1972 pri zaščitnih arheoloških raziskavah odkrit tudi zaklad keramičnega posodja.