Zahvale Loškega muzeja ob 80-letnici

Podelitev zahval, 27. 8. 2019 <em>Foto: FOTIM Branka Timpran</em>
Podelitev zahval, 27. 8. 2019 Foto: FOTIM Branka Timpran
Prejemniki zahval z direktorico Loškega muzeja Škofja Loka Sašo Nabergoj in županom Občine Škofja Loka Tinetom Radinjo <em>Foto: FOTIM Branka Timpran</em>
Prejemniki zahval z direktorico Loškega muzeja Škofja Loka Sašo Nabergoj in županom Občine Škofja Loka Tinetom Radinjo Foto: FOTIM Branka Timpran

Ob praznovanju 80-letnice smo na slovesni prireditvi, ki je potekala 27. 8. 2019 na dvorišču Loškega gradu, podelili tudi zahvale Loškega muzeja.

Prejemniki zahval:

  • Muzejsko društvo Škofja Loka

za vse delo, vloženo v nastanek in rast Loškega muzeja

Muzejsko društvo Škofja Loka in Loški muzej Škofja Loka povezuje skupna ideja o pomembnosti ohranjanja in prezentiranja škofjeloške kulturne dediščine, ki je vzklila na srečanjih profesorskega ceha in pripeljala najprej od ustanovitve Muzejskega društva leta 1937 in nato Loškega muzeja leta 1939. Škofjeloški profesorji, znanstveniki in ostali kulturno zavedni Ločani, člani Muzejskega društva Škofja Loka, so bili ustanovitelji Loškega muzeja in dolgo časa upravitelji, zbiratelji predmetov, skrbniki muzejskih zbirk, prostovoljni delavci v muzeju in vodiči po muzejskih zbirkah. Tudi po tem, ko je muzej že pridobil prve profesionalne strokovne uslužbence, so člani Muzejskega društva še naprej sodelovali pri delu muzeja, Muzejsko društvo in Loški muzej pa sta povezana tudi danes. Muzejskemu društvu se zahvaljujemo za vse delo, vloženo v nastanek in rast Loškega muzeja.

  • Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Škofji Loki

za dolgoletno sodelovanje in strokovno podporo pri raziskovanju

Tudi Zgodovinski arhiv Ljubljana, enoto v Škofji Loki in Loški muzej Škofja Loka povezuje skupna zgodovina. Med prvim gradivom, ki so ga člani Muzejskega društva pridobili za muzej je bilo tudi arhivsko gradivo. Od leta 1950 dalje je v Loškem muzeju najprej kot honorarna nameščenka, od leta 1952 pa kot redno zaposlena arhivarka delovala zgodovinarka Doroteja Gorišek. Arhivske zbirke so bile shranjene v Loškem muzeju do leta 1966, ko je izšel prvi arhivski zakon, po katerem sta muzejska in arhivska dejavnost postali dve ločeni dejavnosti. Zakon je za skrbnika arhivalij predvidel le pooblaščene arhivske zavode, in v skladu z zakonom je Občina Škofja Loka leta 1967 varstvo arhivskega gradiva zaupala takratnemu Mestnemu arhivu Ljubljana, danes Zgodovinskemu arhivu Ljubljana. Do leta 1975, ko se je Arhiv preselil v prostore nunske kašče, sta tako muzej kot arhiv še vedno delovala v prostorih na Loškem gradu.

Še danes se kustosi Loškega muzeja v Arhivu “pri Juditi in Špeli” počutijo kot doma, saj je obvezna postaja vsakega našega raziskovalnega dela tudi obisk v Arhivu. Vsem strokovnim sodelavcem Arhiva se zahvaljujemo za dolgoletno sodelovanje in strokovno podporo pri raziskovanju.

  • Združenje umetnikov Škofja Loka

za dolgoletno kreativno sodelovanje

Združenje Loških umetnikov letos praznuje 40 let svojega obstoja, kar skupaj z Loškim muzejem praznuje skozi celo leto s serijo različnih dogodkov, od razstav, pogovorov in publikacij. 

Že od vsega začetka je za združenje značilno ambiciozno delovanje njegovih članov (skupaj več kot 70), ki uspešno ohranjajo živo tradicijo umetnosti, ki je bila v Škofji Loki vedno napredna, celo avantgardna. Še posebej likovna vse od dinastije Šubic, Ivana Groharja do današnje za slovenski prostor izredno močne sodobne umetniške scene. Temu v svojem delu sledi tudi Loški muzej, ki skrbi za pisanje umetnostne zgodovine in na ogled postavlja močno umetnostnozgodovinsko zbirko, v kateri so zbrana dela, ki predstavljajo obdobje vse od srednjega veka do danes.

Tudi zato je sodelovanje med nami takorekoč nujno - skupaj prispevamo k temu, da Loka ostaja mesto, kjer igra umetnost veliko vlogo in ki Loko še danes postavlja med kulturno najsodobnejša mesta v slovenskem in mednarodnem prostoru, kjer si tradicija in avantgarda podajata roko. Združenju umetnikov Škofja Loka se zahvaljujemo za dolgoletno ustvarjalno sodelovanje.

  • Odbor za muzej športa v Škofji Loki

za sodelovanje pri pripravi muzejske zbirke Šport na Loškem

Zbiranje naše športne dediščine se je začelo leta 2010, ko je bil pri Zavodu za šport Škofja Loka ustanovljen Odbor za muzej športa z namenom zbiranja predmetov, dokumentov, fotografij in pričevanj loških športnikov, trenerjev, funkcionarjev in ostalih, ki so zaslužni za razvoj športa, telesne kulture in posameznih društev v Škofji Loki. Aktivni člani odbora so na terenu zbrali nekaj sto predmetov, posneli več kot 50 pričevanj športnikov ter pridobili številne fotografije. Sodelovanje Odbora za muzej športa in Loškega muzeja se je začelo leta 2010. Po sedmih letih rednih sestankov, intenzivnega terenskega dela in raziskovanja pa je bila v muzeju postavljena stalna zbirka Šport na Loškem. Za njihovo sodelovanje, zbiranje predmetov in skrb za športno kulturno dediščino se jim iskreno zahvaljujemo.

  • Mira Kalan

za 40-letno delo v pedagoški službi Loškega muzeja

Ob zaključku dela v Loškem muzeju se za 40-letno delo v muzeju zahvaljujemo naši sodelavki Miri Kalan.

Mira Kalan, univerzitetna diplomirana profesorica umetnostne zgodovine in zgodovine je delo v Loškem muzeju pričela v letu 1979, kot kustosinja pedagoginja. V 80. letih je, poleg klasičnih vodenj po muzeju, začela pripravljati pedagoške dejavnosti za posamezne ciljne in starostne skupine muzejskih obiskovalcev v skladu s tedanjimi pedagoškimi smernicami v muzejih. Tudi po zaslugi njenega prizadevnega dela sta bila v muzeju urejena dva prostora, namenjena posebej obiskovalcem, leta 1989 videogledalnica v pritličju okroglega stolpa in 1997 pedagoška soba v drugem nadstropju okroglega stolpa.

Je avtorica in soavtorica številnih inovativnih programov za otroke v Loškem muzeju, na primer učnih ur z delovnimi listi, delavnice za najmlajše po zgledu Gala iz Galerije, programa Skriti zaklad, številnih likovnih delavnic, publikacije Zgornji stolp na Kranclju, in tako dalje. Od leta 1998 skrbi tudi za izobraževanje muzejskih vodnikov, od leta 2008 dalje pa za sodelovanje s kulturnimi mediatorji.

Poleg pedagoške dejavnosti je Mira tudi skrbnica muzejske knjižnice, ki hrani nad 8.000 enot starejšega knjižnega gradiva in nad 15.000 enot strokovne literature, kamor je uvrščeno tudi domoznansko gradivo. V knjižnici hranimo sedem zbirk starejšega knjižnega gradiva, ki so v muzej prišle kot del nekdanjih, ukinjenih knjižnic.

Miro odlikuje izredno poznavanje literature o tematikah, ki jih pokriva muzej, in vsi muzejski sodelavci radi potrkamo na njena vrata za nasvet, vedno znova pa nas preseneti tudi s kakšnim zanimivim detajlom ali povezavo, ki jo nato uporabimo pri svojem delu.

 

Sodelavcema Loškega muzeja Mojci Šifrer Bulovec in Jožetu Štuklu se zahvaljujemo za njun strokovni prispevek pri vpisu dveh enot kulturne dediščine na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. S svojim delom sta pomembno pripomogla k tem nacionalno pomembnim dosežkom, ki pripomorejo k večji prepoznavnosti naše kulturne dediščine v svetovni javnosti ter posledično k zavedanju o pomembnosti ohranjanja in spoštovanja te dediščine.

  • Mojca Šifrer Bulovec

za strokovno delo pri pripravi nominacije enote Klekljanje čipk v Sloveniji za vpis na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Kustosinja Loškega muzeja etnologinja Mojca Šifrer Bulovec je kot strokovna sodelavka sodelovala v ekipi, ki je pripravljala nominacijo za vpis enote Klekljanje čipk v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Enota je bila ne seznam vpisana v letu 2018. Mojca je skupaj z Mojco Ferle iz MGML sodelovala tudi pri pripravi predloga za vpis enote Klekljanje čipk v Sloveniji v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine Slovenije v letu 2015, na podlagi česar je Slovenija nato razglasila klekljanje čipk za živo mojstrovino državnega pomena, s čimer je bil izpolnjen pogoj za pripravo projekta nominacije za UNESCO.

  • Jože Štukl

za strokovno delo pri pripravi nominacije enote Škofjeloški pasijon za vpis na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Kustos Loškega muzeja arheolog Jože Štukl je kot strokovni sodelavec sodeloval v ekipi, ki je pripravljala nominacijo za vpis enote Škofjeloški pasijon na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Škofjeloški pasijon je bil na seznam vpisan leta 2016 kot prva enota nesnovne kulturne dediščine iz Slovenije.

  • Igor Kavčič

za odlično novinarsko delo

Novinar Gorenjskega glasa Igor Kavčič vsekakor spada med najljubše novinarje našega kolektiva. Njegova prisotnost na naših dogodkih nam veliko pomeni, vedno nas preseneti z zanimivimi in malce drugačnimi vprašanji, na podlagi naših pogovorov pa pripravi izvrstne članke z dodano vrednostjo, iz katerih je razvidno poznavanje in ljubezen do kulture. Moramo dodati, da se z njim zelo radi podružimo tudi po tem, ko se diktafon ugasne in se razvijejo zanimive debate ob skodelici kave ali kozarcu vina.

Igorju se zahvaljujemo za vse njegove medijske prispevke, ki postavljajo Loški muzej na ogled širši gorenjski javnosti.

  • Meri Bozovičar

za srčno prostovoljno delo v Loškem muzeju

Meri Bozovičar deluje kot prostovoljka v Loškem muzeju že od leta 2008. Svoj prostovoljni čas najraje namenja delu v Škoparjevi hiši, kjer na njen živahni način slovenskim in tujim gostom približa življenje v preteklosti. Je nepogrešljiv del ekipe Loškega muzeja in neprecenljiv vir informacij o življenju in dogajanju v Škofji Loki v polpretekli zgodovini. Predvsem pa je izredno topla oseba, h kateri se večkrat radi oglasimo na kavo, klepet in nasvet. S svojim pozitivnim in iskrivim odnosom do življenja nam je vsem velik zgled in vse muzealke se strinjamo v eni stvari – nekoč bi bile rade take kot Meri.

Meri se zahvaljujemo za ves njen čas in srčno prostovoljno delo v Loškem muzeju.

 

Deli naprej