Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Kratka zgodovina Loškega muzeja

Kratka zgodovina Loškega muzeja

Ko sta se poleti leta 1929 srečala profesorja Ivan Dolenec (1884-1971) in Jakob Šolar (1896-1968), sta ob prijateljskem pomenkovanju dobila idejo o rednih srečanjih loških profesorjev, ki službujejo v različnih krajih. Dr. Pavle Blaznik, France Planina, Tine Debeljak ter ostali profesorji so idejo o rednih srečanji z veseljem sprejeli in poleti leta 1930 se je enajst profesorjev srečalo na prvem uradnem sestanku t. i. profesorskega ceha. Sestanke so običajno izkoristili za ogled loških kulturnih spomenikov, čemur je sledilo kosilo in druženje. Redno so se srečevali do leta 1942.

Eden od pomembnejših sestankov je potekal leta 1936, ko je France Planina podal pobudo za ustanovitev muzeja za Loški okraj. Predlog je bil soglasno sprejet.

Muzejsko društvo Škofja Loka je bilo ustanovljeno 23. julija leta 1937, njegov prvi predsednik pa je postal dr. Pavle Blaznik. Glavni cilj delovanja lahko razberemo iz pravil društva: “Namen društva je pospeševati domoznanstvo v zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in prirodopisnem oziru na ozemlju bivšega freisinškega gospostva.” Odborniki so tako dneve in dneve brskali po starih podstrešjih loških hiš in nabrali precejšnje število predmetov, sčasoma pa so tudi meščani sami začeli prinašati predmete v muzej. Članstvo društva je iz leta v leto naraščalo, z razvojem in delovanjem društva pa se je krepilo tudi zavedanje o pomenu širjenja domoznanske literature. Prvi tisk, ki ga je društvo izdalo leta 1938, je bila razprava dr. Pavleta Blaznika z naslovom Kolonizacija Poljanske doline. Pod okriljem Muzejskega društva pa od leta 1954 vsako leto izide zbornik Loški razgledi.

Konec avgusta leta 1939 je v mestni hiši na Mestnem trgu v Škofji Loki potekala velika slovesnost - odprt je bil muzej v Škofji Loki. Odborniki Muzejskega društva so zbrali 915 predmetov, ki so jih po tematskih sklopih razstavili v drugem nadstropju mestne hiše. Predstavljene so bile cehovska zbirka, zbirka Freisinškega gospostva, narodopisni predmeti, zbirka ljudske umetnosti in zbirka loških umetnikov. Muzej takrat še ni imel uslužbencev, zato so strokovne in upravne naloge urejali kar društveni odborniki. Muzej je bil odprt ob nedeljah in praznikih, zbirke so varovali in po njih vodili odborniki.

Delo odbornikov Muzejskega društva in razvoj muzeja je začasno ustavila druga svetovna vojna. Leta 1944 so muzejske predmete iz mestne hiše prenesli v kapucinsko cerkev in samostansko drvarnico, kjer so dočakali konec vojne. Po vojni so odborniki začeli zbirati nove predmete in iskati primerne prostore. S pomočjo Občine Škofja Loka so najeli Puštalski grad, v katerem so zbirke na novo razstavili in muzej slovesno odprli 28. julija 1946. Starim zbirkam so dodali še zapuščino dr. Ivana Tavčarja z Visokega v Poljanski dolini, zbirko cerkvene umetnosti, živalsko zbirko in narodnoosvobodilno zbirko (ki je bila na ogled v Domu zveze borcev). Zaradi vedno večjega obsega dela, ki so ga dotlej odborniki Muzejskega društva opravljali prostovoljno, so leta 1948 prosili za zaposlitev strokovnjaka, ki bi skrbel za zbirke. Oblasti so njihovo prošnjo odobrile in zaposlile prvega strokovnega vodjo muzeja Karla Plestenjaka.

S povečanjem zbirk in intenzivnim zbiranjem predmetov so prostori Puštalskega gradu kmalu postali pretesni. Občina je Loškemu muzeju namenila Loški grad, kamor se je muzej preselil leta 1959. Poleg obstoječih zbirk je muzej skozi desetletja delovanja zaposlil strokovni kader (arheolog, etnolog, zgodovinar, umetnosti zgodovinar, bibliotekar, konservator itd.), pridobival nove predmete in povečeval zbirke. Leta 1960 je bila postavljena Groharjeva spominska zbirka v Sorici, muzej je prevzel strokovno skrb za zbirke v Železnikih in Žireh ter zbirko Cankarjevega bataljona v Dražgošah. Leta 1962 je bil s postavitvijo Škoparjeve hiše na grajskem vrtu odprt muzej na prostem, sledile so še postavitve kozolca, mlina, čebelnjaka, hleva, sušilnice sadja, vodnjaka in oglarske kolibe. Leta 1965 je bila v muzeju na gradu odprta galerija, kjer so razstavljali vrhunski slovenski umetniki. Pododbora Muzejskega društva Škofja Loka v Žireh in Železnikih sta v sodelovanju z Loškim muzejem strokovno pomagala pri postavitvi prvih zbirk, ki sta zrasli v muzeja (Železniki 1969, Žiri 1970). Leta 1981 je bila v Domu Cankarjevega bataljona v Dražgošah pod strokovnim vodstvom Loškega muzeja postavljena zbirka borcev Cankarjevega bataljona. Muzej je v skladu s svojim poslanstvom in področjem dela, ki pokriva nekdanje Loško gospostvo (danes občine Škofja Loka, Železniki, Žiri, Gorenja vas - Poljane), skozi leta delovanja odpiral nove dislocirane enote (dvorec na Visokem 2016) in galerije (Galerija Franceta Miheliča 1995, Galerija Ivana Groharja 2000).

Profesorski ceh na vrtu pri Balantu v Škofji Loki leta 1930. Sedijo (z leve): dr. Pavle Blaznik, France Koblar, dr. Lovro Sušnik, Ivan Dolenec, dr. Martin Gorjanec; stojijo (z leve): France Planina, Franc Košir, Ivan Molinaro, Tine Debeljak, Jakob Šolar. Na fotografiji manjka Maks Miklavčič. <em>Foto: Hrani: Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enota v Škofji Loki</em>
Profesorski ceh na vrtu pri Balantu v Škofji Loki leta 1930. Sedijo (z leve): dr. Pavle Blaznik, France Koblar, dr. Lovro Sušnik, Ivan Dolenec, dr. Martin Gorjanec; stojijo (z leve): France Planina, Franc Košir, Ivan Molinaro, Tine Debeljak, Jakob Šolar. Na fotografiji manjka Maks Miklavčič. Foto: Hrani: Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enota v Škofji Loki
Odborniki Muzejskega društva na dvorišču Loškega gradu, 1960; sedijo (z leve): Rado Jan, Jože Nastran, Sveto Kobal, dr. Pavle Blaznik, Števo Šink, Doroteja Gorišek, France Planina; stojijo (z leve): Tone Mlakar, Milan Žakelj, Slavko Fojkar, Julka Vilfan, Tone Pirc, Janez Eržen, Lovro Planina, Tine Kalan, Andrej Pavlovec, dr. Branko Berčič, Ivo Plestenjak. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Odborniki Muzejskega društva na dvorišču Loškega gradu, 1960; sedijo (z leve): Rado Jan, Jože Nastran, Sveto Kobal, dr. Pavle Blaznik, Števo Šink, Doroteja Gorišek, France Planina; stojijo (z leve): Tone Mlakar, Milan Žakelj, Slavko Fojkar, Julka Vilfan, Tone Pirc, Janez Eržen, Lovro Planina, Tine Kalan, Andrej Pavlovec, dr. Branko Berčič, Ivo Plestenjak. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
+8Tloris drugega nadstropja mestne hiše, kjer so bile leta 1939 postavljene prve muzejske zbirke. <em>Foto: Kopijo hrani Loški muzej Škofja Loka</em>
Tloris drugega nadstropja mestne hiše, kjer so bile leta 1939 postavljene prve muzejske zbirke. Foto: Kopijo hrani Loški muzej Škofja Loka
Zbirka ljudske umetnosti v mestni hiši, 1939–1941. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Zbirka Freisinškega gospostva, 1939–1941. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Vabilo na odprtje mestnega muzeja, 27. avgust 1939. <em>Foto: Kopijo hrani Loški muzej Škofja Loka</em>
Vabilo na odprtje muzejskih zbirk v Puštalskem gradu, 28. julij 1946. <em>Foto: Kopijo hrani Loški muzej Škofja Loka</em>
Predstavitev platnarske zbirke v Puštalskem gradu, 1946–1959. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Vabilo na odprtje muzejskih zbirk v Loškem gradu, 16. avgust 1959. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Zbirka ljudske umetnosti na Loškem gradu, 1959. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Svečanost ob podelitvi Valvasorjeve nagrade za leto 1979, Galerija na Gradu, 1980. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.