Velika knjiga muzeja

Muzejsko društvo – Knjiga dohodov muzejskih predmetov

Zakaj pišemo?

Zbiranje muzejskih predmetov in popisovanje podatkov o njih je ključnega pomena za delovanje muzeja. Dobro urejena dokumentacija je osnova za vse ostalo strokovno delo v muzeju. Podatki, ki jih zapišemo o posameznih predmetih, nam omogočajo boljši vpogled v čas in prostor, v katerih je bil predmet izdelan ali se je uporabljal, nadaljnje raziskovanje različnih tematik ter tudi postavljanje razstav.

Zbiranje predmetov

Muzej je ena od temeljnih ustanov, ki skrbijo za kulturno dediščino, srce muzeja pa predstavljajo predmeti, ki pričajo o naši preteklosti. Slednjega so se zavedali tudi odborniki Muzejskega društva Škofja Loka, ki so na prvem občnem zboru določili, da se bodo osebno zavzeli za zbiranje predmetov za prve muzejske zbirke. Dneve in dneve so stikali po podstrešjih in zbirali, kar je bilo zanimivega. Sčasoma so ljudje pokazali veliko razumevanje za ohranjanje predmetov in so članom Muzejskega društva začeli tudi sami prinašati stvari. Za prve zbirke je bilo nabranih 915 predmetov.

Zbirali so cehovske predmete, umetniške slike, etnološke predmete, arheološke izkopanine in še mnogo drugega, kar bi utegnilo zanimati javnost. Za predmete so odborniki skrbeli sami, jih popisovali, čistili, urejali in ustrezno opremili. Predmete so popisovali v knjigo z naslovom Muzejsko društvo - Knjiga dohodov muzejskih predmetov (1938-1949) oz. zgolj Knjiga dohodov muzejskih predmetov (1961-1978).

Prve predmete so začeli v knjigo vpisovati 8. avgusta leta 1938. V knjigo je vpisanih več kot 2000 predmetov in arhivskih listin. Razdeljeni so po oddelkih etnologija, kulturna zgodovina, arheologija in umetnostna zgodovina. Velik del vpisanih predmetov v začetku predstavljajo arhivski dokumenti. Gre predvsem za cehovske listine (urbarje posameznih loških cehov), ki so bile pozneje predane Zgodovinskemu arhivu Ljubljana - Enota v Škofji Loki.

Pri vsakem predmetu, ki je bil sprejet v muzej, je bila napisana tekoča številka, čas dohoda, naziv in kratek opis predmeta, material in tehnika, velikost, od kod je predmet, namen začetka prihoda/dokument/ime lastnika, kupljen/darovan/izročen v varstvo, ohranjenost predmeta, kdo je predmet inventariziral, številka fototeke, inventarna številka in opombe.

Muzeji so v preteklosti vodili različno dokumentacijo o predmetih. Vpisovanje v knjigo ali kartoteke pa je danes nadomestilo računalniško dokumentiranje, ki ga uporabljamo tudi v Loškem muzeju. Prednost računalniške dokumentacije je v boljši preglednosti predmetov, ki jih hrani muzej, lažjem iskanju in primerjanju podatkov, v možnosti vpisa več podatkov o predmetih: kje se predmet nahaja, v kakšnem stanju je, restavratorski in konservatorski postopki, izvedeni na predmetu, in vse ostalo, kar priča o nastanku in zgodovini posameznega predmeta.

 

Vsebino pripravila: Biljana Ristić

Imenik lončarskega ceha v Škofji Loki, 1522. Vpisan v Muzejsko društvo – Knjigo dohodov muzejskih predmetov pod številko 3. Listina je vpisana 8. avgusta 1938. Danes hrani ZAL – Enota v Škofji Loki.
Imenik lončarskega ceha v Škofji Loki, 1522. Vpisan v Muzejsko društvo – Knjigo dohodov muzejskih predmetov pod številko 3. Listina je vpisana 8. avgusta 1938. Danes hrani ZAL – Enota v Škofji Loki.
MD KDMP – Muzejsko društvo – Knjiga dohodov muzejskih predmetov.
MD KDMP – Muzejsko društvo – Knjiga dohodov muzejskih predmetov.

Deli naprej